Kulturo v Cerkvenjaku so zaznamovali nepozabni spomini

Kulturno delovanje v Cerkvenjaku, ki letos praznuje 130 let svojega obstoja, temelji na izjemni predanosti različnih skupin in posameznikov, ki skozi dramske igre, petje in folklorne plese ohranjajo bogato dediščino kraja. Ta stoletna tradicija ne le povezuje generacije, temveč tudi krepi identiteto in duha skupnosti. Ključno pri tem pa je prostovoljno delo vseh sodelujočih, ki brez pričakovanja materialnih koristi vlagajo svoj čas in energijo v ohranjanje kulture.

Dramsko ustvarjanje: glasnik zgodb in vrednot

Dramske skupine v Cerkvenjaku so že od začetkov kulturnega delovanja pomemben del krajevnega izražanja. Bogata gledališka dejavnost je bila prikazana preko odrskih uprizoritev, kot je denimo zgodba o Miklovi Zali, Velika puntarija, Kralj na Betajnovi in mnoge druge. Miklovo Zalo si je ogledalo nad šest tisoč ljudi, v igri pa je sodelovalo 82 igralcev.

Dramske igre ne le obujajo zgodovinske dogodke in mitološke zgodbe, temveč prenašajo tudi sporočila o vrednotah, kot so pogum, ljubezen, resnica in pravičnost. Hkrati dramski igralci s svojo umetnostjo ustvarjajo most med preteklostjo in sedanjostjo, saj skozi interpretacijo klasičnih in sodobnih del vzpostavljajo dialog s publiko.

Pevski zbor: srce skupnosti

Pevski zbori, tako odrasli kot mladinski, so bistveni za izražanje kolektivne harmonije. Ljudske pesmi, ki jih izvajajo, so zvočni odtis preteklosti in nosilke spominov, povezanih z življenjem krajanov. V zadnjih desetletjih pa se repertoar razširja tudi z modernimi skladbami, kar odseva razvoj glasbene kulture. Pevski zbori niso le umetniška, temveč tudi socialna institucija, saj med člani gradijo vezi, občinstvu pa nudijo trenutke skupne povezanosti in čustvene refleksije. Delo pevcev in zborovodij je ključno pri organizaciji nastopov in prenašanju te tradicije na mlajše generacije.

Folklorni ples: ohranjanje telesne zgodovine

Folklorne skupine s svojimi plesi, kostumi in glasbo predstavljajo živo dediščino. Vsak korak, gib in vzorec na oblačilih nosi zgodbo o preteklosti, življenju na vasi in starih običajih. Preko plesa mlajše generacije spoznavajo kulturno zgodovino in razvijajo globlje spoštovanje do svojih korenin. Plesalci se skozi natančno vadbo in nastope prostovoljno trudijo za popolno izvedbo, pri čemer ne ohranjajo le tradicije, temveč tudi sami rastejo skozi skupinsko delo, disciplino in umetniški izraz.

Prostovoljno delo: steber kulturnega udejstvovanja

Eden izmed najpomembnejših vidikov delovanja teh skupin je prostovoljna narava njihovega prispevka. Umetnost in kultura v Cerkvenjaku ne obstajata zaradi financiranja ali formalnih institucij, temveč zaradi neomajne predanosti posameznikov, ki čutijo odgovornost do ohranjanja dediščine. Prostovoljci prispevajo ure svojega časa za vadbe, priprave na nastope, organizacijo dogodkov in ohranjanje materialne infrastrukture (od kostumov do prireditvenih prostorov). S svojim trudom ustvarjajo platformo, ki združuje preteklost, sedanjost in prihodnost ter vzgaja nove generacije kulturnih ustvarjalcev.

Pogled v prihodnost

Združevanje dramskega, pevskega in folklornega ustvarjanja z mladinskim udejstvovanjem ter sodobnimi pristopi kaže na moč te kulture. Spoštovanje do preteklosti je v tem pogledu ključnega pomena, saj daje korenine, iz katerih raste prihodnost. Kultura v Cerkvenjaku ni zgolj zgodovinski spomin, temveč živa sila, ki nadaljuje svoje poslanstvo: združevati ljudi, krepiti občutek pripadnosti in omogočati umetniško izražanje v vseh svojih oblikah.

Slogan »Spoštuj preteklost, vstopi v prihodnost« tako simbolizira bistvo vsega, kar je bilo doseženo v zadnjih 130 letih in kar se še obeta. Na teh temeljih bo kultura Cerkvenjaka zagotovo cvetela še nadaljnjih 130 let in dlje.

Poglejmo  naprej – v prihodnost, kjer bodo naši otroci, naši vnuki, nosili to dediščino naprej, negovali kulturo, jo prepletali z novimi idejami, in jo delili s svetom. Naj naša kultura, naš ponos, še stoletja živi v pesmih, plesu in ljubezni do naših korenin.«

Hvala vsakemu udeležencu, od najmlajšega učenca do najstarejšega pevca, obiskovalca. Ponosno in hvaležno spoštujmo skupno kulturno izročilo še naprej.

Marjana Zorko