Vpliv zobnih in čeljustnih nepravilnosti na zdravje ter možnosti zdravljenja
7. april je dan zdravja, ki se vsako leto obeleži z vrsto preventivnih aktivnosti, ki vodijo k izboljšanju zdravja. Zdravje ustne votline je neločljivo povezano s splošnim fizičnim in psihičnim zdravjem. Kadar so zobje zdravi in imamo pravilen griz lahko hrano dobro prežvečimo kar tudi vpliva na zdravje celotnih prebavil. Prav tako primerna skrb za ustno zdravje prispeva k boljšemu zdravju zob in obzobnih tkiv, vse skupaj pa vodi k daljšem ohranjanju zob. Tudi lep nasmeh ima direkten vpliv na psihično zdravje in na vključitev človeka v družbeno okolje.

Zobna in čeljustna ortopedija (ortodontija) je del zobozdravstva, ki se ukvarja predvsem s preprečevanjem in odpravljanjem nepravilnosti v rasti in razvoju zobovja in čeljusti. Njen cilj je doseči pravilno oblikovano in skladno delujoče zobovje, ki naj bi v harmoniji z obrazom dajalo estetski videz posamezniku v okolju. Ortodontske nepravilnosti praviloma niso bolezni temveč manjši ali večji odkloni v obliki in delovanju zobovja.

Na pravilni razvoj zob in čeljustnic (obraznega skeleta) vpliva tudi dinamično ravnotežje mehkih tkiv ustnic, lic ter jezika in zato imajo orofacialne funkcije, poleg dednih dejavnikov, velik vpliv na razvoj čeljustnic. Odklonjene orofacialne funkcije in razvade namreč porušijo dinamično ravnotežje mehkih tkiv kar lahko vodi v odklonjen razvoj ter nastanek nepravilnega položaja zob in čeljustnic. Funkcionalne odklone je potrebno upoštevati pri obravnavi ortodontske nepravilnosti in jih odpraviti. Brez odprave funkcionalnih motenj zdravljenje ortodontske nepravilnosti ne bo uspešno ali pa bo po zaključeni ortodontski obravnavi nastal recidiv (povrnitev v začetno stanje).

Kadar pomislite na zobni aparat najprej pomislite na otroke in mladostnike, vendar ortodontija že dolgo ni namenjena samo njim. Veliko odraslih ima nepravilno raščene zobe. Vzroki so različni: dednost, razvade v otroštvu, prezgodnja izguba zob zaradi kariesa in bolezni obzobnih tkiv... Razvoj sodobnih tehnologij in materialov nam omogoča ortodontsko obravnavo tudi v odraslem obdobju in tako ortodontska obravnava ni več omejena samo na obdobje rasti in razvoja. Glavni vzrok prihoda odraslega pacienta v ortodontsko ambulanto sta funkcionalna in/ali estetska težava. Funkcionalne težave nastanejo kot posledica izgube enega ali več zob (karies, parodontalna bolezen, poškodba,...) in/ali izgube (redukcije) obzobnih tkiv. Pri odraslih pacientih je za optimalni rezultat pogosto potrebno timsko sodelovanje več specialistov (parodontologa, protetika, oralnega in/ali maksilofacialnega kirurga) in tako je ortodontska obravnava pogosto predpriprava pacienta na nadaljnjo (protetično, implantološko,...) obravnavo.
Ortodontski aparati so naprave za odpravljanje zobnih in čeljustnih nepravilnosti in omogočajo, da s primerno silo delujejo na zobe, ki jih želimo premakniti iz nepravilnega v pravilni položaj. Poznamo več vrst ortodontskih aparatov, ki jih glede na vstavljanje delimo na snemne, fiksne in kombinirane. Ortodont se za vrsto zobnega aparata odloči na temelju opravljenega specialističnega pregleda in diagnostičnega postopka.

Značilnost fiksnega ortodontskega aparata je, da ga ortodont pritrdi na zobe tako, da ga pacient sam ne more sneti. Nosilci fiksnega aparata so lahko izdelani iz različnih materialov: kovinski, estetski oziroma brezbarvni in kombinirani kovinsko-estetski nosilci. Glede na mesto nameščanja nosilcev lahko fiksne aparate razdelimo na vestibularne (na zunanji, vidni strani zob) in lingvalne (na notranji, skriti strani zob). Ker aparat vpliva na videz pacienta, imajo predvsem odrasli pacienti željo po čim manj vidni (estetski), če ne kar nevidni ortodontski obravnavi. Med fiksnimi aparati so estetski predvsem keramični in kompozitni nosilci, ki so v barvi zoba. Druga vrsta estetskih fiksnih aparatov pa predstavlja lingvalna tehnika fiksnih aparatov. To so aparati, ki se na spodnje zobe namestijo na jezični strani oziroma na zgornje zobe na nebni strani, torej na notranji strani zob in se zaradi tega ne vidijo. Estetski način ortodontske obravnave je možen tudi s pomočjo »nevidnega« oziroma manj vidnega prozornega snemnega aparata (termoplastične folije). Na področju dentalne medicine se uveljavljajo dodajalne tehnologije (3D tisk), ki so zaradi kompleksne oblike zob in individualne izdelave ortodontskih pripomočkov, zelo uporabne. Tako je možno s pomočjo sodobne računalniške tehnologije vnaprej simulirati premike zob in glede na rezultate simulacije izdelati prozorne ortodontske aparate, ki jih lahko pacienti sami vstavljajo in zamenjujejo. Vse vrste ortodontskih aparatom s pridom uporabljamo v klinični praksi.

Ortodontski aparat pa ni za vsakogar. Zobe lahko premikamo vse življenje, vendar le pod pogojem, da so zdravi in jih obdaja zdravo obzobno tkivo ter primerna ustne higiena. Fiksni ortodontski aparat otežuje vzdrževanje ustne higiene. Področje oteženega čiščenja pri fiksnem aparatu je med nosilcem in robom dlesne vsakega zoba, ter med nosilci pod žičnim lokom. Zaradi tega so potrebni dodatni pripomočki za vzdrževanje brezhibne ustne higiene: ortodontske ščetke, čopaste in interdentalne ščetke, zobne nitke,.. Posledici nezadostne higiene pri obravnavi s fiksnim aparatom sta karies in vnetje dlesni. Nastaneta zaradi zadrževanja oblog ob nosilcih in obročkih ter ob dlesni, na težje dostopnih mestih. Kot rečeno, lahko ta dva pojava z brezhibno higieno preprečimo. Pri snemnem ortodontskem aparatu (termoplastična folija) je vzdrževanje higiene lažje, saj si aparat med jedjo snamemo in nato zobe lažje očistimo. Slabost snemnega aparata je pa v njegovi snemljivosti in tako je uspeh zdravljenja odvisen od samodiscipline pacienta torej ali nosi aparat po navodilih (zmeraj razen med jedjo, torej vsaj 22 ur na dan). Prav tako s snemnim aparatom pri težki ortodontskih nepravilnostih ni možno doseči optimalnega rezultata.

Po zaključeni aktivni ortodontski obravnavi nastopi obdobje retencije - vzdrževanje doseženega stanja. Zaradi pregradnje tkiv v času zobnih premikov, so po končani aktivni ortodontski obravnavi, zobje nestabilni in se morajo ponovno na tem novo doseženem položaju utrditi. V nasprotnem primeru se bodo vrnili v prvotni položaj. To imenujemo recidiv. Da bi to preprečili, uporabljamo po končani aktivni ortodontski obravnavi še posebne aparate oziroma retinerje. Za konec naj ponovno poudarim, da sta higiena in sodelovanje pacienta bistvenega pomena za zdravje zob in obzobnih tkiv ter tudi za vzdrževanje doseženega stanja, saj je le z dobro, redno in pravilno ustno higieno ter rednimi kontrolami mogoče uspešno ohraniti zdrave zobe in lep nasmeh.

Pripravila:
doc. dr. Anita Fekonja, dr. dent. med., specialistka zobne in čeljustne ortopedije