Martinovo kosilo
09 november 2024ustvaril Uredništvo
Obnova nekdanjega Poličevega križa – ohranjanje stoletne kulturne dediščine
09 november 2024ustvaril Mojca Simonič
Jesensko zBiRANJE v Knjižnici Lenart
09 november 2024ustvaril Aleksandra Papež
Demenca je ena najkompleksnejših nevroloških bolezni, povezanih s propadom možganskih funkcij, ki vplivajo na spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, jezik, presojo in sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog. To stanje je bolezenski proces, ki vpliva na posameznikovo kakovost življenja in predstavlja velik izziv tako za osebo kot za njene bližnje. Število ljudi z demenco se zaradi staranja prebivalstva po svetu povečuje, kar prinaša izzive tako na področju zdravstvene nege kot na področju socialne podpore. Nekatere oblike demence, kot je Alzheimerjeva bolezen, se običajno pojavijo po 65. letu, vendar se lahko v redkejših primerih pojavijo že prej. Znaki demence se običajno razvijajo postopoma in se kažejo z izgubo spomina, sprva kot pozabljanje nedavnih dogodkov, kasneje pa osebe pozabijo tudi pomembne dogodke iz preteklosti, imena bližnjih in osnovne življenjske informacije. Pojavijo se težave z govorom in jezikom – osebe z demenco imajo težave pri iskanju besed, kar vodi do frustracij in nezmožnosti učinkovite komunikacije. Izguba orientacije, ki se kaže tako, da se ne znajdejo v prostoru in času, zlahka se izgubijo ali pozabijo, kje so. Pojavijo se težave pri vsakodnevnih opravilih, pozabijo, kako opravljati osnovne naloge, kot so oblačenje, osebna higiena ali kuhanje. Pojavijo se tudi spremembe osebnosti in vedenja, ki se kažejo kot pogosti izbruhi jeze, zmedenost, apatija ali celo paranoja.
Znano je, da na tveganje za demenco v prvi vrsti vplivajo starost, genetika (družinska zgodovina Alzheimerjeve bolezni ali kak druga oblika demence), življenjski slog (pomanjkanje telesne aktivnosti, razvade, kot sta alkohol in kajenje) in pridružene kronične bolezni (povišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen itd.). Diagnoza demence vključuje obsežno oceno, ki vključuje preglede spomina, kognitivne teste, preiskave možganov in laboratorijske preiskave. Zgodnje prepoznavanje simptomov je ključno, saj lahko zdravljenje upočasni napredovanje bolezni in izboljša kakovost življenja. Trenutno ni zdravila, ki bi demenco ozdravilo, vendar obstajajo zdravila, ki lahko pomagajo obvladovati simptome, zlasti v zgodnjih fazah.
Demenca ne prizadene samo osebe, ki zboli, temveč tudi njene bližnje. Družinski člani in oskrbovalci se pogosto soočajo z velikimi čustvenimi, fizičnimi in finančnimi obremenitvami. Zato je pomembno, da se zagotovi podpora tako osebam z demenco kot njihovim oskrbovalcem. Skupine za samopomoč, svetovanje in začasna oskrba so ključnega pomena pri preprečevanju izgorelosti oskrbovalcev.
Demenca je bolezen, ki vse bolj vpliva na sodobno družbo, zato je potrebno več ozaveščenosti, raziskav in podpore za osebe s to boleznijo in njihove bližnje. Z zgodnjim odkrivanjem in ustrezno oskrbo lahko izboljšamo kakovost življenja oseb z demenco in jim omogočimo dostojno staranje.
V Sloveniji je osebam z demenco na voljo več oblik pomoči, predvsem skozi sistem zdravstvenega in socialnega varstva. Obrnejo se lahko na patronažno službo, osebnega zdravnika, ki jih napoti do specialista nevrologa, centre za starejše, dnevne centre za osebe z demenco.
Podporo osebam z demenco in njihovim svojcem pa v Sloveniji nudijo tudi nevladne organizacije. Med najaktivnejšimi je Spominčica – Slovensko združenje za pomoč pri demenci: gre za osrednjo organizacijo, ki ozavešča o demenci, nudi informacije in podporo ter organizira delavnice, predavanja in srečanja za svojce. Spominčica deluje tudi na področju zagovorništva in organizira Spominske kavarne, ki so srečanja, kjer svojci in osebe z demenco delijo svoje izkušnje ter se učijo o upravljanju bolezni. Organizirajo se dogodki Alzheimer Cafe, kjer se osebe z demenco, njihovi svojci in strokovnjaki srečujejo v neformalnem okolju, si izmenjujejo izkušnje in pridobivajo nove informacije o življenju z demenco.
Skrb za osebe z demenco je izjemno zahtevna, zato so v Sloveniji organizirani tudi programi za izobraževanje in usposabljanje neformalnih in formalnih oskrbovalcev. Spominčica in druge organizacije organizirajo tečaje, ki oskrbovalcem pomagajo pri prepoznavanju simptomov, upravljanju vedenjskih sprememb in izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco.
Tudi v Zdravstvenem domu Lenart imamo Demenci prijazno točko, kamor se lahko vsak obrne po informacije v zvezi z demenco na zaposlene, ki smo za to ustrezno usposobljeni.
Klavdija Dvoršak,
mag. zdr. – soc. manag.