MOŽ ŠIROKIH OBZORIJ, ISKREN DOMOLJUB IN RESNICOLJUBEN ODVETNIK
V Mariboru je bilo slovesno odkritje spominskega obeležja odvetniku, bančniku, soustanovitelju Sokola v Mariboru in podpredsedniku Narodnega sveta za Štajersko dr. Franju Rosini. Slovesnosti  pri njegovi nekdanji hiši na Partizanski cesti 16 se je udeležila tudi njegova vnukinja, akademkinja prof. dr. Alenka Šelih z možem in hčerko, predstavniki veteranskih organizacija, kulturnih ustanov  ter člani  Maistrovega domovinskega društva iz Maribora. Med njimi je bil tudi Borut Maister, vnuk generala Maistra. Vse sta pozdravila predsednica Zveze društev generala Maistra Slovenije mag. Lučka Lazarev Šerbec in predsednik Domovinskega društva generala Maistra Maribor prof. Aleš Arih. Mariborsko drušvo je bilo nosilec projekta, ki ga je sofinancirala Zveza maistrovih društev. Splominsko ploščo so odkrili akademkinja prof. dr. Alenka Šelih, mag. Lučka Lazarev Šerbec in prof. Aleš Arih. Odkritje spominske plošče na hiši, v kateri je dr. Rosina med prevratom leta 1918 živel in delal, je  bilo sklepni del prizadevanj domoljubov iz mariborskega društva generala Maistra, da se tudi na ta način oddolži uglednemu odvetniku, bančniku, rodoljubu in pokončnemu Sokolu dr. Franu Rosini.

Dr. Fran (Franjo) Rosina je bil rojen 29. septembra 1863 v Leskovici blizu Šmartnega pri Litiji. Gimnazijo je končal v Ljubljani leta 1884, pravo pa je študiral na Dunaju in tam po štirih letih uspešnega študija tudi diplomiral. Kot mlad pravnik se je najprej leta 1888 zaposlil kot odvetniški pripravnik pri dr. Karlu Slancu v Novem mestu, po opravljenem doktoratu iz prava v Gradcu pa se je leta 1891 zaposlil v Celju pri dr. Josipu Serncu. Kot odvetnik je v Celju deloval nadvse aktivno narodnopolitično in postal organizator zadružništva ter predsednik tamkajšnje Zadružne zveze. Bil je tudi med sodelavci celjskega časopisa Domovina. Že kot študent je bil sodelavec časopisa Slovenski narod, aktivno je deloval v akademskem društvu Slovenija, po prihodu v Novo mesto pa se je angažiral v sokolski organizaciji in bil med ustanovitelji tamkajšnjega Sokola. Od leta 1895 je narodnopolitično deloval tudi v Ljutomeru, kjer ni bil samo odvetnik, pač pa tudi odbornik Posojilnice in od leta 1896 poslanec v Štajerskem deželnem zboru v Gradcu. Kot deželni poslanec je običajno zagovarjal radikalna slovenska stališča »proč od Gradca«. Bil je sijajen govornik na javnih zborovanjih, cenjen in spoštovan pravnik. Ko se je leta 1901 preselil z družino v Maribor, je dr. Rosina odprl odvetniško pisarno v hiši na zdajšnji Partizanski cesti 16.  Kot odvetnik  se je vedno odločno zavzemal za uporabo lepega slovenskega jezika tudi na sodiščih. Ob prihodu v Maribor se je takoj vključil v narodnopolitično delovanje, postal je predsednik Čitalnice in se vključil v delovanje Posojilnice v Narodnem domu. Leta 1905 je postal njen načelnik in to dolžnost opravljal polnih 19 let. Leta 1907 je pomagal pri ustanovitvi mariborskega sokolskega društva in postal njegov prvi starosta. Leta 1913 je postal še starosta mariborske sokolske župe. Sodobniki in kronisti ga ocenjujejo kot bistroumnega pravnika, odličnega in široko razgledanega intelektualca, izvrstnega govornika in mecena mladih, ki se jim je posvetil z vso energijo v okviru delovanja pri Dijaškem domu v Mariboru. Vse življenje je sledil načelu, da ne sme soditi in delovati le za lastne interese in koristi, pač pa se ozirati tudi na skupnost in delovati za njeno dobro. Dr. Rosina je bil eden najtesnejših sodelavcev generala Rudolfa Maistra in podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko. Bil je med predlagatelji in avtor dekreta, s katerim je Narodni svet majorju Rudolfu Maistru podelil naziv generala.

Pa ne samo to - kot domoljub širokih obzorij je kot načelnik Posojilnice zagotovil dva milijona kron posojila Narodnemu svetu, ki je s tem denarjem lahko financiral Maistrovo vojsko in druge potrebe v času prevrata 1918/1919. To je bilo tvegano in drzno dejanje, ki je Maistru omogočilo vojaški uspeh.Po ustanovitvi prve jugoslovanske države, 1. decembra 1918, je dr. Rosina aktivno deloval v Jugoslovanski demokratski stranki in bil na njeni listi leta 1921 izvoljen za občinskega odbornika in mestnega svetovalca v Mariboru. Kot odvetnik  je dolga leta deloval  v Odvetniški zbornici in pisal strokovne članke iz pravne prakse. Manj znani pa je podatek, da je bil leta 1922  tudi med člani odbora za izgradnjo porodnišnice v Mariboru. Vse to potrjuje njegovo  široko vpetost v  gospodarsko, politično, kulturno in družbeno dogajanje v mestu ob Dravi.Dobršen del življenja ga je spremljala sladkorna bolezen, ki je po letu 1920  vse bolj napredovala. Zdravljenje mu ni veliko pomagalo in 15. oktobra 1924 je na Dunaju umrl.Pokopan je bil 20. oktobra 1924 leta na mestnem pokopališču na Pobrežju v Mariboru. Imel je veličastni pogreb.

Njegova smrt je generala Maistra močno prizadela in ob slovesu mu je namenil naslednje vrstice:

»Rosina je odšel v času aster in krizantem, a te moje vrste niso venec iz teh jesenskih cvetk na njegov grob, ne, povil sem šopek spominčic in sicer v tisti pusti in trdi uri, ko mi je samostanski zvon zajokal vest, da je zabobnelo kamenje po rakvi dr. Rosine. Ko je bil zadnjič pri meni, sva prebrskala vse te sladke in grenke, a skoz in skoz tople in mile spomine«.

Dr. Franjo Rosina je v mestu ob Dravi pustil trajne sledove na narodnopolitičnem, društvenem in gospodarskem področju, za kar mu velja spoštljiv zgodovinski spomin.