Leta 1934 je z rušilcem Dubrovnik potoval s kraljem Aleksandrom I. na obisk Francije in se po atentatu na kralja z isto ladjo s krsto pokojnega suverena vračal nazaj v Jugoslavijo

Malo ljudi v Slovenskih goricah pozna ime mornariškega častnika Feliksa J. Rojsa, ki je bil rojen 21. maja 1909 v Oseku pri Sv. Trojici. Umrl je 19. oktobra 1952 v Mariboru. Pri Sv. Trojici je končal Osnovno šolo in leta 1928 maturiral na mariborski gimnaziji. Vpisal se je na  pomorsko vojaško akademijo v Dubrovniku in šolanje uspešno končal leta 1931. Od  avgusta 1931 do septembra 1933 je služboval na ladji Sitnica. Od oktobra 1933 do maja 1034 je bil na artilerijskem vojaškem tečaju, nato pa dodeljen rušilcu Dubrovnik. Leta 1934 je kot častnik jugoslovanske kraljeve mornarice sodeloval pri potovanju kralja Aleksandra I. na  državniški obisk  v Francijo in po atentatu nanj v Marseillu pri prevozu njegovega trupla iz Marseilla nazaj v Jugoslavijo.

Za obuditev spomina naj navedemo, da se je kralj Aleksander I. Karadžordžević z  rušilcem Dubrovnik  pripeljal 9. oktobra 1934 na prijateljski obisk v francoski Marseille. Kmalu po izkrcanju so ga ustrelili v atentatu, ki so ga skrbno pripravili hrvaški ustaši in makedonski nacionalisti, ki so živeli v emigraciji. Smrtni strel je kralju poslal makedonski nacionalist Vlado Černozemski. Poleg jugoslovanskega kralja je zaradi strelnih ran umrl tudi Louis Barthou, takratni zunanji minister in pred tem tudi večkratni francoski ministrski predsednik.

Slabo se je končalo tudi za atentatorja, Vlada Černozemskega, bolgarskega pripadnika makedonske nacionalistične organizacije VMRO (Vnutrešnja Makedonska Revolucionerna Organizacija), ki si je prizadevala za neodvisnost Makedonije in morebitno kasnejšo priključitev Bolgariji. Černozemski, ki je prejel več strelov, pretepla pa ga je tudi množica, je še isti dan umrl v policijskem priporu. Med preiskavo se je izkazalo, da je Černozemski atentat izvedel po naročilu Anteja Pavelića, vodje hrvaških ustašev, ki je bil takrat v izgnanstvu v Italiji.