
V Trnovski vasi pripravili sprejem za zlato Žanet Polanec
19 februar 2025ustvaril Aleksandra Papež

Nagrajena ideja otroških igral
19 februar 2025ustvaril Nina Zorman

Arhitekturne vizije Svete Trojice
17 februar 2025ustvaril Marjan Toš
Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje je v Sloveniji 2.244 različnih vrst zaklonišč, v katerih je prostora za 348.537 ljudi. Na seznamu so tudi štiri lenarška, in sicer na Cmureški cesti 3, Partizanski cesti 5, Ptujski cesti 25 in v Gubčevi ulici 4, a jih tam v resnici ni več.
»Na omenjenih lokacijah so v socializmu res bila, nato pa je nekdaj družbena lastnina postala zasebna, zaklonišča so bila preurejena ali ukinjena, kot na primer tisto pri šoli,« pojasnjuje Mirko Kojc, v občinski upravi med drugim zadolžen za Civilno zaščito. »Zakaj so še zmeraj na seznamu, ne vem, poslali smo že tri uradne zahtevke, da jih z njega črtajo, a se to doslej še ni zgodilo, še več, inšpektor je celo napovedal, da bo v kratkem opravil nadzor stanja naših zaklonišč.«
Zaklonišča se večinoma nahajajo v večjih urbanih naseljih, obvezna pa so na območjih z več kot 10.000 prebivalci – v Lenartu torej ne, saj šteje le nekaj manj kot 8.600 prebivalcev. V času nekdanje skupne države, ko so se generacije še dobro spominjale grozot vojne, je tedanja oblast posvečala veliko pozornosti varnosti prebivalcev pred novimi vojnimi grožnjami ali drugimi nevarnostmi, denimo potresi. Pospešeno je gradila zaklonišča in vsako leto organizirala slovite akcije NNNP – Nič nas ne sme presenetiti, s katerimi je preverjala usposobljenost državljanov za ravnanje ob nesrečah. Za kratek čas nas je, ko se je Slovenija osamosvajala, v zaklonišča sicer pognala nekdaj skupna vojska JLA, nato so se nekatera prelevila v skladiščne prostore in male telovadnice, večinoma pa utonila v pozabo.
Kako so danes videti slovenska zaklonišča, kako so vzdrževana in ali so sploh še primerna in opremljena za urgentno namestitev ljudi, je spet postalo aktualno v zadnjem času, ko se vojne ne dogajajo več samo nekje daleč, na drugih celinah, ampak tako rekoč pred našim pragom: z vojno v Ukrajini in ponovnim zaostrovanjem med Zahodom in Rusijo ter z izraelsko-palestinsko vojno. Marsikoga je verjetno precej zaskrbela novica, da so švedska gospodinjstva konec lanskega leta prejela brošure z nasveti prebivalcem, kako naj se pripravijo in ravnajo v primeru vojne ali drugih nepričakovanih kriz. Podobna navodila sta nedavno posodobili tudi švedski sosedi Norveška in Finska.
Že po uradnih podatkih o številu slovenskih zaklonišč in njihovi kapaciteti je jasno, da je v njih prostora zgolj za peščico prebivalcev, glede na dejansko uporabnost tistih na seznamu pa verjetno še precej manj. V primeru zračnega napada ali druge nevarnosti torej za večino ljudi ne bo druge možnosti, kot da se zatečejo v klet ali kakšno jamo.
»Če se bo varnostna situacija v svetu zaostrovala, pa se seveda lahko zgodi, da bo država lokalnim skupnostim naložila ponovno usposobitev opustelih ali gradnjo novih zaklonišč,« sklene Mirko Kojc.