
Zimska pravljica ustvarjalnosti v Galeriji na ogled 2025
02 december 2025ustvaril Uredništvo

Izbrane so Face leta 2025
02 december 2025ustvaril Senka Dreu

Praznični sejem v Zavrhu
30 november 2025ustvaril Aleksandra Papež
Z odprtjem likovne razstave slikarja Konrada Krajnca v občinski Avli Jožeta Hudalesa so se pri Lenartu v Slovenskih goricah končali letošnji Agatini dnevi, ki jih je v sodelovanju s številnimi partnerji zgledno pripravila in izvedla Regionalna razvoja agencija Slovenske gorice iz Lenarta. Organizatorji so za konec odmevnega dogajanja izbrali posrečeno obliko in postavili na ogled izbrana likovna dela slikarja Konrada Krajnca iz mitološkega cikla Agata. Gre za dela, ki so nastala pred davnimi leti in so jim imeli v svojih zbirkah različni lastniki. Konrad Krajnc se je izjemno potrudil in najboljša dela pridobil za razstavo. Zgodba o Agati postaja z likovno govorico še popolnejša in dobiva nove umetniške dimenzije.
Razstava daje vpogled v umetniške interpretacije legende skozi oči sodobnega ustvarjalca, kar je svojevrstni poklon lokalni zgodovini in umetnosti. Legenda o lepi Agati s Štraleka in hrastovškem grofu Ivanu Frideriku Herbersteinu je že obdelana iz različnih zornih kotov. Literarno jo je prvi orisal lenarški sodni starešina dr. Ožbolt Ilaunig s povestjo Črni križ pri Hrastovcu. Delo je bilo že večkrat dramatizirano in uprizorjeno na številnih odrih. Legenda in vse kar je z njo povezano nima veliko skupnega z zgodovino hrastovškega gospostva. Ilaunigu je uspelo vpeti v zgodovinski okvir verskih nasprotij med katoliki in skakači v Radehovi staro izročilo o nesrečni ljubezni in o spomeniku Črni križ, ki je bil res postavljen iz črnih kamnov na kraju, kjer so v srednjem veku obglavljali obsojene na smrt. Precej drugačen in lepo obnovljen še danes spominja na tiste čase. Družbeno ozadje Ilaunigove povesti zajema predvsem socialne in narodne napetosti ob koncu 16. stoletja v Lenartu in njegovi okolici. Manj ali skoraj nič pa ne gradi na čarovniških procesih, ki so se na gradu Hrastovec resnično odvijali v 17. stoletju.
Legenda o Agati in Frideriku se prenaša iz roda v rod, Razvojna agencija Slovenske gorice je znala spretno uporabiti njeno izročilo za pester nabor dogodkov, ki so tudi letos pritegnili veliko obiskovalcev.