Letos mineva 120 let od prihoda tega velikega slovenskega domoljuba za dušnega pastirja v lenarško župnijo. Leta 1918 je bil podpredsednik Narodnega sveta in Maistrov podpornik.

Jožef Janžekovič je bil rojen v Polencih 45 pri Polenšaku v Slovenskih goricah 28. februarja 1868, umrl pa je 15. januarja 1932 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je tudi pokopan. V duhovnika je bil posvečen 25. julija 1894. leta in je kaplanoval pri Sv. Barbari in pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, v Gornji Radgoni in pri Sv. Križu pri Slatini.

1. julija 1905 je kot župnik prevzel vodenje župnije Sv. Lenart v Slovenskih goricah in v tej župniji ostal vse do smrti leta 1932. Leta 1921 je postal dekan, leta 1923 duhovni svetnik in leta 1930 konzistorialni svetnik. Uspešno je načeloval Posojilnici v Lenartu in bil vnet sodelavec narodnega življenja v trgu. Mnogi so ga označevali »kot skalo trdnega slovenskega rodoljuba sredi nekdanjega nemškega trga«. Bil je zelo cenjen tako med preprostim kmečkim prebivalstvom kot tudi med inteligenco in je veliko pripomogel k uveljavljanju Lenarta kot važnejšega kulturno-duhovnega in gospodarsko-političnega središča Slovenskih goric.

Župnik in kasnejši dekan Jožef Janžekovič je kmalu po prihodu v Lenart doživel narodne napetosti med Nemci in Slovenci in postal vnet zagovornik slovenstva. Župnišče pri Lenartu je bilo močna opora slovenstvu in župnik Janžekovič se je vedno izkazal kot resničen slovenski rodoljub. Delal je v korist ljudi, ki so ga lepo sprejeli in spoštovali. Znana so njegova prizadevanja za obnovo vinogradov po trtni uši, ko se je izkazal tudi kot umni in napredni gospodar. Lotil se je tudi urejanja cerkve in župnišča in se izkazal kot dober organizator. Ob ustanovitvi Narodnega sveta za trg Sv. Lenart, 3. novembra 1918, je postal njegov podpredsednik. Imel je veliko zaslug, da je lenarški trg po prevratu mirno prešel v slovenske roke. Kot podpredsednik lenarškega Narodnega sveta je podprl Maistrovo slovensko vojsko in Goriškova prizadevanja, da je treba slovenski vojski pomagati z denarjem in živežem. Zgledno je vodil lenarško župnijo in je zadnja leta življenja hudo trpel zaradi bolezni.