Ostanek dediščine, ki ne bi smela v pozabo
Rečica (potok) Drvanja izvira v Bačkovi, v dnu plitve doline Zagajski vrh in teče skozi proti jugu po relativni široki dolini. Pravzaprav Drvanja izvira iz treh izvirov ob starem kamnitem studencu na severu občine Benedikt na koncu doline pod tromejo katastrskih občin Zg. Ročica, Zg. Ščavnica in Drvanja. Potoku se na levi strani pridruži jarek iz izvira pod kmetijo Roškar v Drvanji 34 in na desni Bačkovski potok, lahko preberemo v strokovni literaturi o začetkih tega nekoč važnega pritoka reke Pesnice.

Do naselja Benedikt se v potok Drvanja zliva še več jarkov iz grebenov Zlodjeva püša in Benediški Vrh. Na zemljevidu je označenih 19 izvirov potoka Drvanja. V Benediktu še priteče Trsteniški potok kot levi pritok. Potok je reguliran od Benedikta do izliva. Sledi še več manjših jarkov in večja pritoka Drvanje sta potoka iz Trotkove in Oseka. V Srednjih Verjanah se pod Sv. Trojico zliva v Drvanjo potok Ročica iz desne strani. V reko Pesnico se Drvanja zliva pod Zgornjim Drbetinskim Vrhom. Oba potoka Drvanjo in Ročica sta bila pomembna v preteklosti. Njuna vodna sila je nekaj stoletij poganjala več manjših mlinov. Na Ročici je mlelo 7 mlinov in na Drvanji 6, eden je imel tudi žago. Na potoku Ročica sta bila najbolj znana Ketišev (Perkov) mlin pod Sv. Trojico in Zetečev mlin ( Lončarič) pod Dobravo v naselju Sp. Senarska, tik pred vstopom v vas Zg. Verjane. Mlel je tudi Belnejev mlin na meji med Osekom in Verjanami, na katerega so mnogi sodobni kronisti pozabili. Od Ketiševega (Perkovgea) in Zetečevega mlna so ostale ruševine »zajze«, oprema pa je povsem uničena oz. je ni več. In še tale zanimivost iz Ročice - ob njej sta nastali dve tovarni usnja, prva že leta 1848 na domačiji Karla Močnika in druga 1882, to je bila velika Kirbiševa usnjarna ob Ročici pod Sv.Trojico, ki je obratovala do leta 1950. Ta usnjarna je delovala slaba dva kilometra pred Ketiševim mlinom. Torej je bilo takrat vode v Rčici dovolj.

Na reki Drvanji je v zgornjem toku bil Rožmanov mlin, v srednjem toku pa Koroščev min v Sp. Verjanah ( pri kmetiji Druzovič ). Tega mlina in njegovih ostankov že dolgo ni več. Govori se tudi, da je bil na Drvanji še mlin v Zibotah ( predel vasi Brengova na meji z Zg. Verjanami). Ostankov tega mlina se nihče več ne spomni. Mlini na Drvanji in Ročici so bili ob visokih vodah in v času povodnji/popav/ pogosto poškodovani, a nikoli povsem uničeni. Ročica izvira na dnu plitve doline pod Sv. Ano, ima relativno malo vode, teče večinoma proti jugu, poleti in pozimi ima malo vode, takrat tudi mlinarji niso mogli opravljati svojega dela. Podobno je bilo z Globovnico, na kateri je belo več malih mlinov, največ mlinov pa je bilo na reki Velki,ob kateri je pri Lenartu delovala tudi Pirichova usnjarna in velik Petovarjev mlin.