Vse od vojnega konflikta v Ukrajini je šla cena žita na svetovni ravni v nebo. Ukrajina in Rusija namreč skupaj poskrbita za 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice. Ker je bil izvoz žita iz Ukrajine čez noč takorekoč onemogočen, hkrati pa se je zaradi gospodarskih sankcij omejil tudi izvoz iz Rusije, so številne države nemudoma urgirale. Madžari, ki glede na Statistični urad RS v Sloveniji predstavljajo kar 51 odstotkov celotnega uvoza pšenice in soržice ter kar 90 odstotkov koruze, so tako že v začetku marca prepovedali izvoz žit. V Sloveniji imamo glede na podatke Statističnega urada trenutno 88-odstotno samooskrbnost z žiti. Del kolača vseslovenske pridelave in predelave žit pridoda lokalno kmetijsko podjetje ŽIPO Lenart d.o.o. ki ga je pred leti prevzelo družinsko podjetje KGS Krajnc d.o.o. Tudi zanje so se, kot posledica vojne v Ukrajini, stroški zgolj povečali.

Obseg njihove dejavnosti je dokaj širok: ukvarjajo se z živinorejo, poljedelstvom, sušenjem in skladiščenjem ter predelavo žit in koruze, proizvodnjo mlete slame in specialnih krmnih mešanic, proizvodnjo lesnih goriv, storitvami s kmetijsko mehanizacijo in razvojno-raziskovalno dejavnostjo. Imajo namreč lastno raziskovalno skupino in posedujejo 2 blagovni znamki za slamo in krmne mešanice za živali ter 3 patente, s katerimi so zaščitili inovativni postopek predelave slame ter poseben postopek predelave krmne mešanice za teleta. Obdelujejo okrog 850 ha kmetijskih površin, kjer pridelujejo razne poljščine, odgovorni pa so tudi za predelavo, saj del surovin predelajo v zdrobe in specialna krmila.

Pričakujejo, da se bo hrana še podražila

Dr. Mitja Krajnc, tehnični direktor podjetja Žipo Lenart, glede dogajanja v Ukrajini in posledic na rast cen v kmetijstvu, ni najbolj optimističen. »Vsekakor ta situacija ni za nikogar dobra, tako za nas pridelovalce kot za potrošnike. Na naši strani se srečujemo z izredno povišanimi stroški pridelave kmetijskih kultur (mineralna gnojila, energenti, storitve, embalaža,…). Prav tako se srečujemo s težavami na področju živinoreje zaradi izredno visokih cen krme. Vsled tega pričakujemo, da se bo žal hrana v prihodnosti še podražila,« napoveduje Krajnc, ki glede na trenutne razmere v njihovih podjetjih ocenjuje slabši poslovni izid kot lani.

Zaradi vse večjih zahtev trga bi širili svojo dejavnost

Zaradi vedno večjih zahtev trga in zahtevnejših pogojev pridelave se v podjetju KGS Krajnc in ŽIPO Lenart usmerjajo v širitev njihove dejavnosti z iskanjem novih zemljišč, za najem ali za nakup. V podjetju ŽIPO Lenart letno proizvedejo med 8000 in 9000 ton raznih lastnih pridelkov (pšenica, ječmen, koruza, oljna ogrščica, soja, ajda ...), del tudi iz ekološke pridelave. Žit ne uvažajo, ampak jih na 850 hektarjih večinoma najetih kmetijskih površin pridelujejo sami, veliko pridelkov pa odkupijo od lokalnih kmetov Za primerjavo, glede na Statistični urad RS smo leta 2021 obdelovali 175.265 hektarjev njiv, vsega skupaj pa pridelali 154.500 ton pšenice in pire.

»Menim, da se bo trend izvoza žit v prihodnosti nekoliko zmanjšal, saj bo omejen uvoz žit iz drugih evropskih držav.«

V podjetju izvoz žita ni del poslovne strategije, saj ciljajo v glavnem na domači trg. Sklenjene imajo pogodbe s podjetji s področja slovenske živilske industrije. »Menim, da se bo trend izvoza žit v prihodnosti nekoliko zmanjšal, saj bo omejen uvoz žit iz drugih evropskih držav,« je dejal.

Na državni ravni omejevanja izvoza žit ne bo

Na Ministrstvu za kmetijstvo se s to napovedjo očitno ne strinjajo, saj menijo, da glede na veljavna pravila o delovanju enotnega trga ni realne možnosti za morebitne prekinitve izvoza žit znotraj Evropske unije.

»Evropska unija je pri večini kmetijskih proizvodov samooskrbna, obenem pa je tudi neto izvoznica žit, zato menimo, da ni bojazni, da bi prišlo do pomanjkanja žit na evropskem trgu. Na ministrstvu smo mnenja, da bo glede oskrbe notranjega trga z žiti potrebno poiskati enotno rešitev, ki bo zagotavljala ustrezno oskrbo s hrano na celotnem teritoriju EU,« so nam zaupali.

V zadnjih dveh letih je izvoz pšenice iz Slovenije narastel, pri čimer je presegel 99.000 ton. Prav tako naraščata uvoz in izvoz koruze v zrnju, pri čimer je izvoz višji za 11%, uvoz pa ostaja na enaki ravni kot v letu 2020.

Na KGZS precej zaskrbljeni

V Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije (KGZ) so po drugi strani precej bolj zaskrbljeni, saj ne gre pozabiti drugih, dolgoročnih posledic vojne v Ukrajini. Napovedujejo se namreč dvigi cen gnojil, žita, energentov, kar bo ob že tako visokih vstopnih cenah dodatno otežilo položaj slovenskih kmetov.
»Prav tako je zaradi pomanjkanja in občutno povišane cene gnojil vprašljiva letošnja setev, podražila se bo tudi krma. To lahko vodi v še večje opuščanje kmetovanja, kar pa si ob napovedanih zaostritvah razmer na prehranskem trgu zagotovo ne moremo privoščiti, saj bi to pomenilo še večjo odvisnost od drugih,« opozarjajo na KGZS.

»To lahko vodi v še večje opuščanje kmetovanja, kar pa si ob napovedanih zaostritvah razmer na prehranskem trgu zagotovo ne moremo privoščiti, saj bi to pomenilo še večjo odvisnost od drugih.«

Skupna evropska kmetijska politika ni upoštevala vojnih ramer

Kot so prepričani, bo nastalo stanje kritično ne le za končnega potrošnika, ampak tudi za kmeta. Imel bo višje stroške pridelave, ostal bo brez sredstev za investicije in težko se bo pogajal za odkupno ceno.

Na KGZS, kjer so glede nujnih sprememb na področju dodatne pridelave hrane in povečevanju zanesljivosti svropske prehranske varnosti že pozvali vlado in pristojno ministrstvo, prav tako opozarjajo, da smo tik pred sprejetjem skupne evropske kmetijske politike, ki zagotovo ni upoštevala razmer, kot je trenutna vojna v Ukrajini.

Samooskrbnost z žiti visoka, s sadjem porazna

»Če k temu prištejemo tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji že vrsto let težave s samooskrbo z nekaterimi živili, je sedaj zadnji čas, da temeljito premislimo o prihodnosti slovenskega in evropskega kmetijstva. Evropa in Slovenija si ne moreta privoščiti, da bi bila v večini odvisna od uvoza hrane in da bi bili evropski državljani ponovno lačni,« ostajajo kritični.

Žita so sicer že tako na visokem mestu domače pridelave – v zadnjih 20 letih je samooskrba z žiti v Sloveniji zrasla za več kot enkrat. Problem nastane predvsem pri samooskrbi s sadjem in zelenjavo, kjer je stanje alarmantno. Glede na Statistični urad imamo v Sloveniji 48-odstotno samooskrbo z zelenjavo in porazno 36-odstotno samooskrbo s sadjem, ki se je do februarja 2022 v primerjavo z drugimi živili tudi najbolj podražilo (za skoraj 47 odstotkov).

Priporočajo uvedbo številnih ukrepov

Na KGZ med ukrepi, ki bi jih bilo potrebno uvesti, priporočajo ukinitev obvezne prahe, omogočanje obdelovanja njiv na območjih z omejenimi dejavniki ter okoljsko občutljivih območjih trajnega travinja, omejitev ukrepa ozelenitve ter zmanjšanje divjadi in zveri. S tem bi zaščitili in pridobili potreben prostor za pridelavo hrane. Zaradi omejevanja goriv in gnojil, je smiselno iskanje rešitev v smeri bolj preudarnega kmetovanja. Pomeni bolj ciljno obravnavo rastlin, manjšo porabo gnojil zaradi dviga tehnoloških znanj ter bolj trajnostno kmetovanje.