Nobena skrivnost ni, da je Zavrh v Slovenskih goricah že od leta 1924 povezan s prizadevanji za ohranjanje in negovanje zgodovinskega spomina na generala Rudolfa Maistra in njegove borce za severno slovensko mejo v prevratnih letih 1918/1919. Iztočnico spominjanja moramo namreč iskati v letu 1924, ko je Maister na povabilo mladostnega prijatelja in lenarškega notarja Frana Štupice po nenadni prisilni upokojitvi leta 1923, prvič prišel na oddih na Zavrh. Maistru v čast in trajni spomin so na Zavrhu leta 1961 po njem poimenovali Turistično društvo in leta 1963 še razgledni stolp. Ob stolpu so odkrili tudi spominsko ploščo. To so bili začetki spontanega, a iskrenega in spoštljivega negovanja spomina na človeka, ki se je s svojimi dejanji trajno vpisal v slovensko zgodovino. Brez generala Maistra in njegovih borcev ne bi bilo današnjih slovenskih meja na severu domovine. Na Zavrhu, kjer so živeli skromni in preprosti ljudje, so se tega zavedali, se generala spominjali in ga spoštovali.

Del zgodovinskega in javnega spomina na generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova na Zavrhu je tudi razgledni stop. Nosi njegovo ime, prvi iz leta 1963, kateri je bil leseni in drugi iz leta 1981, kateri je bil kovinski in še danes služi svojemu namenu. Lani je od postavitve drugega (zdajšnjega) stolpa minilo 40 let, a zaradi epidemije covid 19 posebnega praznovanje tega jubileja ni bilo. Drugo leto bo od postavitve prvega (lesenega) stolpa iz leta 1963, ko je bilo na njegovi otvoritvi pravo ljudsko slavje z več tisoč obiskovalci, minilo 60 let. Če obe obletnici združimo, pridemo do stoletnice.Zdi se najbolj pošteno, da domačini na Zavrhu obeležijo vsako obletnico posebej. Letos zapoznelo 40 - letnico drugega in prihodnje leto še 60 letnico prvega stolpa. Spominjanja ni nikoli odveč. Sploh, ker je bila pri izgradnji obeh stolpov odločilna volja in prostovoljno delo domačinov, katerim so na pomoč priskočili še mnogi strokovnjaki in domači tesarji, ki jih je vodil tesarski mojster Jože Krajnc. Zemljišče za postavitev stolpa je brezplačno odstopil njegov lastnik Alojz Žmavc iz Gočove. Načrte za prvi stolp je izdelal Maistrov sin ing. Borut Maister, strokovni svetovalec pri izgradnji pa je bil ing. Jože Požauko. Izgradnjo drugega, kovinskega stolpa, je po prvotnih načrtih strokovno nadgradil, zasnoval in vodil Avgust Seničar, sicer dolgoletni uspešni direktor lenarškega podjetja Klemos s sodelavci. Med njimi je bil tudi domačin iz Zavrha Stanko Kranvogel in še mnogi drugi strokovnjaki Klemosa. Nadzor nad izgradnjo drugega, kovinskega razglednega stolpa leta 1981 so opravljali strokovnjaki Inštituta za metalne konstrukcije iz Ljubljane. Denar za postavitev je večinoma zagotovila takratna občina Lenart, nekaj pa sta primaknila še Krajevna skupnost Voličina in TD. Ob stolpu, ki so ga svečano odprli 4. julija 1982 ob krajevnem prazniku KS Voličina, so domačini lepo uredili še okolje..Imena vseh, ki so aktivno sodelovali v omenjenih projektih na Zavrhu, smo popisali v publikaciji Obrazi Zavrha. Tako je tudi prav, saj nas vsako vedenje o minulih dogodkih in o vsem minulem v življenju vedno pouči o sedanjosti in nam omogoča modro razlikovati med zrnjem in plevami. In to je zgodovinopisje z Zavrhom korektno opravilo. V mnogih doslej izdanih publikacijah in tudi na razstavi Maister po Maistru v obnovljeni Štupičevi vili, so omenjeni vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri snovanju in razvoju spominjanja na generala Maistra, na njegove sodelavce in podpornike. Pri tem izgradnja obeh stolpov ni bila spregledana.

Zavrh v Slovenskih goricah je v bistvu prvi javno počastil spomin na generala Rudolfa Maistra in njegove borce za severno slovensko mejo. Kljub temu, da ni bil avtor kakšnega pomembnega narodnopolitičnega programa za Slovenijo v pisani besedi, je Maister s svojimi dejanji, pogumom in vizionarstvom velika zgodovinska osebnost, vtkana v slovensko narodno bit. Njegova dejanja, odločnost in vojaška drznost so odlike velikega človeka, ki se je ne samo izkazal, pač pa tudi potrdil kot mož, sposoben za odločilna dejanja po koncu prve svetovne vojne. Postavil je enega od stebrov slovenskega uporništva 20.stoletja. Brez njega in njegovih soborcev ter sodelavcev ne bi bilo oblikovanja Slovenije kot nove državne tvorbe leta 1991. Njegovo vizionarstvo je bilo v minulem stoletju še dvakrat na resni preizkušnji, najprej med uporom zoper okupatorje 1941 – 1945 in nazadnje leta 1991 med slovensko osamosvojitveno vojno. To je bilo sklepno dejanje slovenskega uporništva v 20. stoletju. Zato je prav, da se vseh stebrov spominjamo. Sploh prvega,kar je Zavrh storil med prvimi v Sloveniji in na to smemo biti v Slovenskih goricah posebej ponosni.