Ostanek nekdanje rečne struge, iz katere se je voda ob poplavah na veliko razlivala, postaja varno domovanje ptic, vodne perjadi in poljskih kur

Z obsežnimi melioracijskimi posegi so v 60. letih dvajsetega stoletja povsem spremenili večji del toka Pesnice. V celoti so regulirali 59 km Pesnice in 89 km njenih pritokov, izkopali 101 km osuševalnih jarkov, zgradili 7 večnamenskih vodnih zadrževalnikov in izvedli podzemno drenažo na 8000 ha kmetijskih površin. Celotna dolina je dobila povsem drugačno podobo: namesto nekdanjih mokrotnih travnikov so v njenem dnu danes obsežne njivske površine, reka pa je ujeta v enolično, močno izravnano strugo, ob kateri je le ozek pas grmovja. Pa še ta je marsikje posekan, kar siromaši krajinski izgled in okolje.

Zamisel o omejevanju poplav v Pesniški dolini se je v 60. letih 19. stoletja najprej razširila med nemškimi veleposestniki, a so manjši kmetje temu odločno nasprotovali. Štajerska deželna vlada v Gradcu je kljub temu v letih 1871–1875 naročila izdelavo prvega načrta regulacije Pesnice od Pesniškega Dvora do izliva v Dravo. Leta 1898 so začeli z geodetsko izmero območja in leta 1902 izdelali nov načrt regulacije. Šele v letih 1960–1967 so nadaljevali z obsežnimi regulacijami (hidro in agromelioracije v Pesniški dolini) reke Pesnice in njenih pritokov. Na dolžini 37 km so izkopali povsem novo strugo Pesnice od Gočove do Velike Nedelje in jo obdali z nizkima protipoplavnima nasipoma.

Od stare struge je ostalo bore malo. Del struge je ohranjen tudi na območju Sp. Senarske, Gočove in Čagone. To naj bi kmalu postala še bolj varna domovanja za razne ptice, za vodno in obvodno perjad in tudi za poljske kure. Potem ko je bila stara struga Pesnice pri Pernici že pred leti razglašena za zoološko naravno dediščino in za zoološki in botanični naravni spomenik, naj bi to dočakal še njen ostanek v Sp. Senarski. To je posebej razveselilo lovce iz Lovske družine Dobrava. Ta del lovišča so že sami zavarovali in tod zadnja leta niso več lovili ne fazanov in ne zajcev. Izjema so bile race mlakarice in seveda lisice. Na staro Pesnico se radi vračajo kljunači in še nekatere druge zavarovane vrste, kar lovce navdaja z optimizmom, da bodo njihove podobne pobude naletele na zeleno luč tudi za območje ostanka stare struge Drvanje v Spodnjih Verjanah. Tam imajo še edino dokaj dobro ohranjeno naravno remizo za fazane.