Slovenski evangeličani so se poslovili od častnega škofa mag. Geze Erniša. Rodil se je leta 1952 v Tešanovcih in je bil prvi evangeličanski škof na Slovenskem, ki je to funkcijo zgledno opravljal od leta 1995 do leta 2013. Vse do izbruha bolezni se je vdano in predano posvečal duhovniški službi v Moravskih Toplicah, kjer je bil med ljudmi izredno cenjen in spoštovan. Bil je enak med enakimi, odločen zagovornik temeljnih človekovih pravic in svoboščin, vedrega in odprtega značaja, plemenitega srca in pronicljivih misli, ki so slehernemu sogovorniku dajale upanje in vlivale življenjski optimizem.

S svojo iskreno vernostjo, ekumensko naravnanostjo, pogovornostjo in delavnostjo je mag. Geza Erniša kmalu postal eden najprepoznavnejših slovenskih verskih dostojanstvenikov ter si pridobil zaupanje in spoštovanje tudi med neverujočimi in drugače verujočimi slovenskimi državljani. Njegove talente, vernost in človeško širino so slovenski evangeličani prepoznali že leta 1995, ko so ga izvolili za seniorja. Bil je zgleden mož in oče, vitalen in družaben človek ter priljubljen krajan Moravskih Toplic, ki se je dejavno vključeval tudi v lokalno samoupravo in bil družbeno še kako aktiven sokrajan tega znanega prekmurskega kraja. Pravzaprav vsega Prekmurja. Kot duhovni voditelj in prvi med enakimi je odločno zagovarjal načelo, da politika ne sodi v Cerkev. Do konca življenja je ostal svetovljan, ki je svojo Cerkev trajno umestil v evropsko skupnost protestantskih cerkva. Izvoljen je bil v Svet Svetovne luteranske zveze, kar je bil brez dvoma izraz velikega spoštovanja do njega osebno, hkrati pa izjemna čast za slovenske evangeličane in za celotno državo Slovenijo. Kot prepričan zagovornik ekumenizma, gibanja za strpno sožitje in blaginjo ljudi treh evropskih veroizpovedi z najštevilnejšim občestvom, je bil mag. Erniša novembra 1995 tudi med soustanovitelji Sveta krščanskih cerkva v Evropi.

Mag. Geza Erniša je svojo duhovniško službo začel v cerkveni občini Gornji Slaveči, kjer je služboval med leti 1979 in 1997, zatem pa je vse do upokojitve v letu 2021 služboval v Moravskih Toplicah, kjer je oznanjal Božjo besedo tako v slovenščini kot nemščini. Kot administrator je oskrboval tudi druge cerkvene občine. Poleg duhovniške službe je med leti 1995 in 2001 opravljal tudi funkcijo seniorja slovenske Evangeličanske cerkve, v letu 2001 pa postal prvi škof slovenske Evangeličanske cerkve in to funkcijo skupaj z inšpektorjem cerkve dr. Aleksandrom Kerčmarjem opravljal dva mandata, do leta 2013, ko je postal častni škof. Za svoje zgledno in požrtvovalno delo je prejel številna priznanja in potrditve, tudi v tujini, kjer je bil med drugim leta 2008 v Stuttgartu izvoljen v svet Svetovne luteranske zveze in v druge funkcije. Leta 2013 je od predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejel visoko državno odlikovanje - Srebrni red za zasluge za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje evangeličanske cerkve. Bil je iskren sogovornik, preudaren in moder mož, ki je razumel in spoštoval različnost, zato je bilo sodelovanje z njim resnično bogato doživetje. Ko smo v Sloveniji začeli po osamosvojitvi v 90-tih letih minulega stoletja obnavljati nekdanji judovski sinagogi v Lendavi in v Mariboru je bil brez vsakega zadržka gost na mnogih okroglih mizah v okviru različnih javnih projektov in radijskih omizjih o nujnosti sobivanja,negovanja in krepitve strpnosti med različnimi verami in kulturami na Slovenskem. Vedno se je zavzemal za pošten in strpen dialog in spoštoval različnost pogledov na mnoga odprta vprašanja in dileme sodobnega časa, v verskeme, duhovnem in filozofsko-antropološkem pogledu. Bil je mož širokih obzorij, poln znanja in bogatih izkušenj, ki je na Slovenskem pustil trajne in globoke sledi.

Vseskozi je skrbel tudi za zapisano besedo, sodeloval pri pripravi cerkvene literature, bil dejaven v številnih odborih, urejal Evangeličanski koledar in Evangeličanski list, sodeloval na konferencah in seminarjih, v Slovenskem protestantskem društvu Primoža Trubarja, katerega murskosoboško podružnico je tudi svoj čas vodil. Vsa leta je ugledno zastopal Evangeličansko cerkev doma in v tujini. Leta 2017 je svoje življenje in delo zapisal v biografiji V službi ljudi. Vsi, ki smo ga poznali, z njim sodelovali in smeli biti njegovi iskreni prijatelji, ga bomo neizmerno pogrešali. Še zlasti bomo pogrešali njegovo modrost, širino, jasna načela protestantske etike in socialnih vrednot.

Spominjali se ga bomo z velikim spoštovanjem.