Tako kot na vseslovenskem nivoju, se tudi v osrednjih Slovenskih goric v povprečju še vedno rodi manj otrok kot umre prebivalcev, vendar je splošna demografska slika kljub temu ugodnejša od državnega povprečja. Nekdaj izrazito ruralno okolje brez večjih gospodarskih potencialov, iz katerega so mladi množično bežali v mesta, namreč doživlja pravi razcvet. Infrastruktura je zaradi ustanovitve manjših občin sodobna in primerljiva z mestno, nepremičnine so bile dolgo (in ponekod so še) cenejše kot v večjih središčih, življenje v manjših lokalnih okoljih, obkroženih z naravo, je prijetnejše in mirnejše, piko na i pa je gotovo dodala tudi bližina avtoceste, zaradi katere se hitro pride do Maribora, Ljubljane in Gradca na eni ter do Madžarske na drugi strani. To so vse razlogi, da se je v Slovenske gorice v zadnjem obdobju priselilo več ljudi, kot se je iz njih izselilo, zato je skupni prirast prebivalstva, ki pomeni razmerje med seštevkom naravnega in selitvenega prirasta na nekem območju v koledarskem letu, pozitiven.

V Slovenske gorice se je v zadnjem obdobju priselilo več ljudi, kot se je iz njih izselilo, kar nakazujejo tudi novogradnje po Slovenskih goricah. Foto: Jurovski Dol, nepremicnine.net

Najmanj rojstev v Lenartu

A ta razmerja seveda niso enaka v vseh šestih občinah, ki spadajo po Upravno enoto Lenart, torej v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. goricah in Sveti Jurij v Slov. goricah. Iz podatkov slovenskega statističnega urada (SURS) o naravnem in selitvenem gibanju prebivalcev v omenjenih občinah, ki smo jih za leta 2021, 2022 in 2023 zbrali v obeh tabelah, so namreč razvidna medsebojna odstopanja kot tudi odstopanja glede na državno povprečje. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je v celotni Sloveniji, kot rečeno, že dolgo negativen, zadnja tri leta na primer znaša med -2 in -2,3 živorojenega otroka, medtem ko je v Slovenskih goricah opaziti večje razlike. V Cerkvenjaku in zlasti Benediktu je rojstev več kot smrti, na plus pa so demografsko sliko v obravnavanem obdobju uspeli dvigniti tudi v Svetem Juriju. Z naravnim prirastom okrog -10 ostajajo globoko v rdečih številkah v Lenartu, kar je sicer značilno za mesta, družbo pa mu delajo še pri Sveti Ani, kjer število rojstev izrazito pada, pa tudi pri Sveti Trojici, kjer so bili lani še zmeraj na negativni strani lestvice, a so trend že krepko obrnili navzgor.

Nad slovenskim povprečjem

Precej drugače je pri selitvenem prirastu. Ta je v slovenskem povprečju in v večini Slovenskih goric pozitiven, čeprav povsod močno niha. V Sloveniji je tako leta 2021 na 1.000 prebivalcev znašal 1,2, leta 2022 7,0, lani pa 5,4. Kot rečeno, je trend pozitiven tudi v Slovenskih goricah. Če je pred tremi leti s selitvenim prirastom 23,7 najbolje kazalo Benediktu, se je do lani tam priseljevanje ustavilo in se je iz občine izselilo več prebivalcev, kot se jih je vanjo priselilo. Stabilno pozitivno stopnjo priseljevanja prav tako beležijo v Cerkvenjaku, z 20,0 na zgolj 4,2 pa je ta padla v Lenartu, medtem ko se lahko v preostalih treh občinah veselijo krepkega povečanja števila novih občanov. Pri Sveti Ani, kjer so bili še leta 2021 v minusu glede priseljevanja, so lani dosegli prirast 17,9 na 1.000 prebivalcev. Na velik poskok novoselcev, ki večkrat presega slovensko povprečje, so upravičeno ponosni tudi pri Sveti Trojici in Svetem Juriju; v prvi so s 3,6 pred tremi leti lani dosegli že 26, v drugi pa se s 6,7 povzpeli na 22,7. V Slovenskih goricah je tako z izjemo Benedikta in Lenarta prav na račun povečanega priseljevanja skupni prirast, torej seštevek naravnega in selitvenega, izrazito pozitiven, saj se je lani gibal med 13,5 in 25,1, kar je občutno več od slovenskega povprečja, ki se je ustavilo pri 3,3.