Zavrh, vasica v Slovenskih goricah, se ponaša s kovinskim razglednim stolpom, s katerega se razprostira čudovit pogled na zeleno gričevnato pokrajino in večji del severovzhodne Slovenije. Kovinski stolp, ki je dobil ime po Rudolfu Maistru, je z leti postal domoljubni pečat Zavrha, v katerem je navdih iskali tudi sam general Maister. Popotniki in kolesarji se lahko v bližini stolpa okrepčajo v gostinskem lokalu in si ogledajo spomenik Rudolfa Maistra, ki je priljubljen element na fotografijah obiskovalcev. Z županom Občine Lenart mag. Janezom Krambergerjem smo se pogovarjali o razvoju Zavrha in njegovi izjemni pomembnosti za turizem.

Foto: Anita Grgić

V Stupičevi vili je včasih bival tudi general Maister

Ni skrivnost, da se zgodba Zavrha tesno prepleta z Rudolfom Maistrom, ki je nekajkrat dopustoval v Zavrhu. Završani so bili tudi prvi v slovenskem prostoru, ki so ustanovili Turistično društvo Rudolf Maister - Vojanov Zavrh še v takratni Jugoslaviji in generalu Maistru na tak način dali pozornost in čast. Pred leti so v odkupljeni Stupičevi vili, kjer je nekoč bival tudi general Maister, uredili muzejsko zbirko, ki prikazuje zgodovino od pomladi narodov pa vse do osamosvojitve Slovenije, s poudarkom na Avstro-Ogrski in Rudolfu Maistru. V Stupičevi vili je določena soba posebej posvečena Maistru, kot umetniku in pesniku, kjer je general predstavljen kot vojak s svojimi sodobniki in svojo družino. Maister je v Zavrhu napisal pesmi, ki najbolj izpovedno opisujejo čudoviti svet Slovenskih goric med Muro in Dravo od avstrijske do hrvaške meje.

Foto: Anita Grgić

Letos poteka obnova "cimprače", načrtujejo tudi vzdrževalna dela na stolpu

Z županom Občine Lenart mag. Janezom Krambergerjem smo se pogovarjali o razvoju Zavrhu, ki igra ključno vlogo v turističnem smislu. Po besedah Krambergerja želijo Zavrh razvijati predvsem kot turistično destinacijo.

»V letošnjem letu s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo obnavljamo staro hišo »cimpračo«, ki smo ji pred leti nadeli novo streho, letos pa jo obnavljamo. Nekje do jeseni bo »cimprača« končana, ko jo bomo obnovili, zamenjali dotrajane dele in na novo naredili omete, tako zunaj kot znotraj. Vse te stvari se dogajajo pod budnim očesom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, katerim smo hvaležni za njihovo delo.«

Med obnovo pa niso spregledali stolpa, ki so ga v letošnjem letu statično pregledali. Po besedah Krambergerja, je stolp potreben manjših popravil ter ponovnega pleskanja. Ker vzdrževalna dela niso bila dolgo opravljena, jih nameravajo opraviti v naslednjem letu. V Zavrhu je posajena tudi potomka Stare trte, sorte modre kavčine iz mariborskega Lenta.

»Na vse zgodbe, ki jih omenjam navezujemo tudi razne dogodke in na takšen način želimo popestriti turistično ponudbo naše občine. V Zavrhu je tudi ponudba vin slovenjegoriških vinarjev, razna domača ponudba, ki jo v kavarni ponuja gospod Vogrinec, veliko kulturnih prireditev pa se dogaja čez celo leto, najbolj intenzivno je v poletnem času, tudi v sklopu LENarta,« je dejal Kramberger.«

Poleg dobre ponudbe vin posameznih vinarjev v Zavrhu je zanimiva tudi muzejska zbirka starih kmetijskih strojev in starih avtomobilov, lastnik muzejske zbirke Roman Kramvogel pa obiskovalcem z veseljem razkaže zbirko artefaktov.

Foto: Anita Grgić

"Zavrh je turistična točka, točka domoljubja"

V Slovenskih goricah pa ni dopustoval le Rudolf Maister, ampak tudi pisatelji in pesnik Ivan Cankar, ki je obiskal prijatelja pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. »Zavrh je turistična točka, točka domoljubja. Pred 40-imi leti je bil postavljen zdajšnji kovinski stolp, pred tem so domačini postavili lesenega, ki je bil 4 metre višji. Zanimivo je bilo, da je v približno enakem času bil slovenski pisatelj in pesnik Ivan Cankar pri svojemu prijatelju, tudi slovenskemu pisatelju Alojzu Kraigherju pri Sveti Trojici na obisku. V njegovih pisnih virih se omenja, kako je potoval po Slovenskih goricah, toda lepote Slovenskih goric ni videl. Cankar je svoji prijateljici v pismu napisal, da če bi v Slovenskih goricah lahko prodajali blato, bi bili ti kraji izredno bogati. Zanimivo, da sta bila tako Cankar, kot Maister umetnika, ampak slednji je videl lepote Slovenskih goric, ki jih opisuje v pesmi Oj, Slovenske ve gorice, Cankar pa je videl čisto nekaj drugega,« je dejal Kramberger, ki ga veseli, da so se tudi ljudje prepoznali, da so vsa vlaganja in obnove bile z nekim namenom. »Celotna infrastruktura, tukaj imam v mislih cesto čez to grebensko naselje Zavrha, je obnovljena. Razširili smo jo, kolikor se da in smo dali prostor pešcem in kolesarjem. Ob vikendih in med tednom je lepo videti, ko turisti pridejo v Zavrh in kolesarijo. Zavrh je v naši občini  biser in točka, ki ima prihodnost v turističnem smislu. « je še dodal Kramberger.

V Zavrhu te dni praznujejo 40. obletnico otvoritve Maistrovega stolpa, na katerega so v Zavrhu izredno ponosni, saj se je z razvojem turizma v Zavrhu glas Završanov razširil tudi širše po slovenskih krajih.