Preteklost naj politiki prepustijo zgodovini – Urednik Marko Polič, samozaložba, Ljubljana 2024, 379 str.
Slovenski pravnik, partizan, prvoborec in politik Zoran Polič (partizansko ime Marko Skalar) se je rodil 20. decembra 1912 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, umrl pa 12. junija 1997 v Ljubljani. Leta 1937 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je bil predsednik Društva študentov PF in poleg tega izredno dejaven tudi v sokolski organizaciji. Po aprilski okupaciji jugoslovanske Slovenije leta 1941 je postal aktivni udeleženec NOB 1941 – 1945. Po drugi svetovni vojni je opravljal pomembne politične funkcije v Republiki Sloveniji in v jugoslovanski federaciji, dejaven pa je bil tudi na športnem področju, saj se je že kot otrok vključil v dejavnost Sokola v Lenartu (v njem je bil njegov oče Davorin Polič športni vaditelj in tesni sodelavec dr. Milana Goriška) in bil leta 1937 v Ljubljani v ožjem krogu levega krila Sokola, ki je 26. aprila leta 1941 vstopilo v organizacijo OF kot ena od ustanovnih skupin. Avtor, ki ga najstarejši Lenartčani in nekateri še živi člani predvojnega Sokola dobro poznajo, je na začetku spominov, katerim je dal pomenljivi podnaslov »Nekaj bežnih zapisov iz ne preveč razburljivega pa vendar prijetnega življenja, kakor sta ga dali usoda in lastna prizadevnost«, orisal svoje otroštvo in mladost, ki ju je preživljal v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Knjigo spominov politika in slovenskogoriškega rojaka iz Lenarta Zorana Poliča je uredil njegov sin Marko Polič. Prinaša zanimivo branje avtorjevih avtentičnih pogledov in razmišljanj o času, ki ga je sodoživljal in sooblikoval, tako v predvojnem levem krilu Sokola kot predvsem med okupacijo 1941 – 1945, ko je bil med vodilnimi člani OF in nosilci narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem. Bralcem bo še posebej zanimivo prebiranje njegove korespondence s političnimi in vojaškimi voditelji NOB, s katerimi se je včasih v nekaterih pogledih tudi razhajal. Knjiga prinaša nekaj zanimivih, celo novih dejstev oz. dopolnitev vedenja o tem času, ki ga je dodobra osebno zaznamoval prav Zoran Polič. Ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v nekdanji Jugoslaviji, saj je opravljal mnoge odgovorne funkcije v organih federacije v Beogradu. Ta osrednji del knjige, ki ga je urednik v celoti objavil tako, kot ga je avtor napisal, v sklepnem delu dopolnjuje veliko dragocenega dokumentarnega in fotografskega gradiva, Poličeva korespondenca s političnimi somišljeniki in sodelavci pred in med drugo svetovno vojno, časopisni članki in fotografski utrinki o njegovem delovanju v predvojnem Sokolu in v povojnih športnih organizacijah. Med njimi naj omenimo jugoslovanski Olimpijski komite, ki ga je Zoran Polič vodil kot predsednik.
Knjigo na svojevrstni, lahko rečemo tudi simbolični način, zaključuje Poličevo pismo prvemu predsedniku samostojne in demokratične Slovenije Milanu Kučanu leta 1994. V njem se je dotaknil tudi sprave na Slovenskem in praznovanja 50 – letnice zmage nad fašizmom leta 1995.

»Sem odločno za spravo med Slovenci. Toda povsem zgrešeno je graditi spravo na nekem pomirjenju med partizani in belogardisti. To bi bilo iskanje rešitve v preteklosti, graditi le na zgodovini, ne pa na sedanjosti, pa je zgrešeno in nerealno (in razen tega, preveč je bilo krvi in žrtev na obeh straneh, toda ne po krivdi partizanov). Sprava mora biti akt sedanjih nosilcev političnega življenja (torej strank), ki z njim ugotavljajo najpomembnejše stične točke gospodarskega, političnega, kulturnega in sploh celotnega družbenega življenja Slovencev in s tem trasirajo pot v bodočnost. Preteklost naj politiki prepustijo zgodovini. V dokumentu o spravi, ki bi ga moral sprejeti parlament (in morda podpreti sindikati, zbornica in razna združenja), bi se sicer morali dotakniti globalno tudi preteklosti z nekaj dejstvi, toda le kot tiste resnice za današnji čas, ki nas vse s to preteklostjo povezuje in nam kot Slovencem dajejo pomembno mesto v svetovni protifašistični združbi«, je zapisal Zoran Polič o slovenski spravi leta 1994.
Knjiga bo najbrž še posebej zanimiva za bralce iz Slovenskih goric in je že na voljo za izposojo v Knjižnici Lenart, kateri jo je poklonil za domoznansko zbirko Marko Polič, avtorjev sin in urednik.