Rezultati projekta Avtogrob, ki so se ga lotili v Centru za preiskovalno novinarstvo Oštro, sofinanciralo pa ga je Ministrstvo za kulturo, so pokazali, da ima Slovenija z izrabljenimi avtomobili sistemski problem. Po vsej državi so namreč odkrili 74 neprijavljenih odlagališč izrabljenih avtomobilov, več takih, ki obstajajo že desetletja, pa ni bilo saniranih kljub prijavam na okoljski inšpektorat oziroma kljub njihovemu ukrepanju. Mnoga neprijavljena odlagališča stojijo blizu uradnih zbiralcev in razstavljavcev vozil, ki jih je trenutno 80. Takšen je tudi primer odlagališča na Mariborski cesti v Benediktu, lociranega nasproti obrata za razgradnjo vozil, ki pa naj bi po inšpekcijskem postopku izpolnil zahteve inšpektorja ter odpravil nepravilnosti. Izrabljena vozila je predal pooblaščenim centrom za razgradnjo ter poskrbel za skladiščenje nevarnih tekočin, kot so odpadno olje in hladilne tekočine, in avtomobilskih gum. Na območju UE Lenart so sicer štirje pooblaščeni obrati za razstavljanje izrabljenih vozil: poleg že omenjenega v Benediktu po eno še v Lenartu, Radehovi in Žicah.

Po izračunu sekcije avtoserviserjev, ki deluje pri Obrtni zbornici v Sloveniji (OZS), vsako leto neznano kam izgine okrog 41.000 izrabljenih avtomobilov. Predstavljajo približno 900 ton nevarnih odpadkov in potencialno veliko ekološko tveganje, v kolikor niso pravilno razgrajeni.

Številni deli vozil spadajo med nevarne odpadke. Če niso pravilno razgrajeni, so nevarni za naravo in zdravje ljudi. Foto: Senka Dreu

Nevladniki iz organizacije Ekologi brez meja opozarjajo, da so motorna vozila polna nevarnih snovi, kot so baterije, olje, gorivo, pri nepravilnem ravnanju z njimi pa lahko zaradi neurejenega razstavljanja, kurjenja in drugih procesov postanejo nevarni tudi drugi deli vozila. Še posebej nevarna za naravo in zdravje ljudi pa so odlagališča ob vodnih virih, saj lahko, kot pojasnjuje Nataša Mikulin, direktorica podjetja Jung, registriranega za razgradnjo avtomobilov, in podpredsednica sekcije avtoserviserjev pri OZS, liter odpadnega motornega olja onesnaži kar milijon litrov vode. Kar 80 odstotkov surovin iz izrabljenih vozil naj bi romalo na azijske trge, še dodaja.

Plačajo kazen in nadaljujejo s kršitvijo

Resno težavo predstavljajo sistemi nadzora in kaznovanja, ki so pogosto najmanj počasni, če ne tudi neučinkoviti. »Na inšpektoratu so nam potrdili, da kršitelji v praksi pogosto tudi po uvedbi postopkov in izrečenih kaznih nadaljujejo z zbiranjem izrabljenih vozil, in sicer iz ekonomskega interesa, saj lahko vozila razstavijo na uporabne dele in jih prodajo, preostanek pa prodajo kot odpadno železo. Rešitev za bolj učinkovit nadzor vidijo v povezovanju inšpekcijskih organov, kot so tržna inšpekcija, finančna uprava in policija,« pove Žana Erznožnik, članica Oštrove ekipe Avtogroba.

Kaj pa zapuščena vozila?

Svojevrsten problem pa so tudi zapuščeni avtomobili, ki jih najdemo na dvoriščih, v industrijskih conah, na parkiriščih, gozdnih poteh ali kar ob cestah. A zapuščenih vozil ne gre metati v isti koš z izrabljenimi, saj je vozilo zakonsko opredeljeno kot izrabljeno šele, ko ga lastnik odda pooblaščenemu obratu za razstavljanje oziroma prepusti v ravnanje kot odpadek.

Število evidentiranih zapuščenih vozil, 2021-2015, SOU Maribor. Vir: SOU Maribor

»Neregistrirana in poškodovana vozila pa niso sama po sebi izrabljena,« pravijo na inšpektoratu za okolje in energijo, kjer so pristojni za nadzor nad ravnanjem z odpadki. Kdaj mora lastnik odpadke zavreči, ni jasno ne iz zakona ne iz uredbe. Ker torej predpisi nedvoumno ne določajo, kdaj se lahko posamezno vozilo šteje za izrabljeno, je presoja prepuščena ugotovitvam inšpektorjev, ki morajo v postopku identificirati zadnjega lastnika vozila in ugotoviti, ali gre dejansko za odpadek. Če jim to uspe, zadnjemu lastniku odredijo oddajo izrabljenega vozila v registrirani obrat za razstavljanje, če pa ne, inšpektorat nima podlage za ukrepanje, pa čeprav bi šlo za zbirališče starih avtomobilov brez okoljevarstvenega dovoljenja.

V Sloveniji je 80 pooblaščenih obratov za razstavljanje izrabljenih vozil, neprijavljenih odlagališč pa naj bi bilo 74. Foto: Senka Dreu

Policisti so na območju Policijske uprave Maribor v zadnjih petih letih obravnavali eno kršitev v zvezi z zapuščenim vozilom, in sicer na območju Policijske postaje Ptuj, kjer lastnik zapuščenega vozila ni odstranil, čeprav je bila odrejena odstranitev s pisno odredbo. »Evidence o številu izdanih pisnih odredb, s katerimi se je lastnikom zapuščenih vozil naložila odstranitev in so to v predpisanem roku tudi storili, pa ne vodimo,« povedo na PU Maribor.

V Lenartu lani štiri, v Benediktu šest primerov

Kot kaže, imajo več dela z zapuščenimi vozili redarske službe. Na celotnem območju Skupne občinske uprave (SOU) Maribor, ki pokriva 18 občin, so redarji lani odkrili 306 zapuščenih vozil, kar je občutno več kot leta 2023, ko so jih 213, a precej manj - 401, kot so jih leta 2021. Pričakovano jih je bilo največ na območju Mestne občine Maribor, in sicer leta 2025 273, leta 2023 177, leta 2021 pa 358. Od šestih občin znotraj Upravne enote Lenart so bili redarji v zadnjih petih letih obveščeni o zapuščenih vozilih samo v Lenartu in Benediktu. V Lenartu so tako lani odkrili štiri taka vozila, predlani nobenega, po sedem v letih 2021 in 2022 ter tri leta 2023. V Benediktu so imeli največ dela lani, saj so obravnavali šest primerov zapuščenih vozil, dve leta 2022, eno pa leta 2023.

Neregistrirana in poškodovana vozila sama po sebi še niso tudi izrabljena, pravijo na inšpektoratu za okolje in energijo, kjer so pristojni za nadzor nad ravnanjem z odpadki. Foto: Senka Dreu

»Kot zapuščeno vozilo je definirano motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil. Poleg tega nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki,« pojasnijo na SOU Maribor.

Postopek, ki traja

»V primeru, da pooblaščena uradna oseba najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, v kateri naloži lastniku odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. Če tega ne stori v roku, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki lahko poseže v vozilo, da pridobi njegovo identifikacijsko številko, vozilo pa lahko potem uniči ali proda šele po treh mesecih. Stroški odstranitve gredo na račun lastnika, skupaj z globo v višini 120 evrov, ker vozila ni odstranil v odrejenem roku.«