V Sloveniji naj bilo skoraj 25.000 učencev in dijakov s posebnimi potrebami, od tega v Podravju 2.683 ali 16,20 odstotka vseh učencev. Število odločb o usmeritvi naj bi se v zadnjem desetletju kar potrojilo. Kako je to mogoče, kaj so razlogi? Eni pravijo, da postopki do pridobitve odločb trajajo predolgo, spet drugi, da se sistem pomoči zlorablja. Največ otrok ima odločbo, s katero pridobijo pravico do dodatne strokovne pomoči (DSP), zaradi učnih težav, vse pogostejše so tudi čustvene in vedenjske motnje. Dodatno strokovno pomoč izvajajo zunanji strokovnjaki, večinoma pa kar učitelji.

Kaj pa slovenskogoriški osnovnošolci?

Po odgovor, kakšna je pri osnovnošolcih situacija v Slovenskih goricah, smo se obrnili na vseh sedem osnovnih šol z območja Upravne enote Lenart. V letošnjem šolskem letu jih obiskuje skoraj 2.000 učencev, od katerih jih ima 247 odločbo o DSP, kar je dobrih 12 odstotkov.

Tabela

V priloženi tabeli so podatki o številu učencev z odločbami po posameznih šolah pa tudi kakšen odstotek predstavljajo glede na skupno število učencev. Ta je najvišji na osnovnih šolah v Sveti Ani (17 %) in Benediktu (16,44 %), medtem ko manj kot desetodstotni delež predstavlja v Sveti Trojici (9,57 %) in Lenartu (9,80 %).

Sedem osnovnih šol na Lenarškem v letošnjem šolskem letu obiskuje skoraj 2.000 učencev, od katerih jih ima 247 odločbo o dodatni strokovni pomoči, kar je dobrih 12 odstotkov. Foto: Freepik

Čeprav na Zavodu za šolstvo pravijo, da se največ učnih težav pojavi v 8. in 9. razredu, ravnatelji v Slovenskih goricah ugotavljajo, da večina odločbo pridobi že prej. »Glede na izkušnje, ki jih imamo pri nas, se začno specifične učne težave nakazovati že v prvi triadi, ponekod se na posebnosti pri posameznih otrocih opozarja že v vrtcu, kjer imamo že tudi kar nekaj odločb oziroma t. i. Zapisnikov multidisciplinarnega tima. V višjih razredih se čisto na novo specifične učne težave pojavljajo v manjši meri,« pojasnjuje Marjan Zadravec, ravnatelj OŠ Lenart.

Prvi znaki že v vrtcu

Z njim se strinja tudi Vesna Breznik, ravnateljica OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol. »Največ težav se ne pojavi v zadnjih razredih, ampak že v vrtcu.«

»Nekateri starši dokaj hitro odreagirajo na naša opozorila in obiščejo zunanjo obravnavo, večina pa jih potrebuje kar veliko časa, do dojamejo, da brez pomoči ne bo šlo oz. zelo težko sprejmejo dejstvo, da bo otrok uspešnejši v nižjem izobrazbenem programu.«

»Ker pa tudi zunanje obravnave trajajo, gre za dolge čakalne vrste, problem zasebnih obravnav in poročil, zavračanje zahtevkov na Zavodu za šolstvo in še bi lahko naštevala težave, ki nastanejo v času pridobivanja odločbe, je res, da jo otrok včasih dobi zelo pozno. S tem pa zamudimo čas, ki je potreben za odpravo primanjkljajev.« Da prepoznavanje težav in postopki v zvezi s tem terjajo določen čas, prikimava tudi mag. Nataša Bauman, ravnateljica OŠ Sveta Trojica, ki pravi, da je najbrž tudi zaradi tega največ odločb izdanih v drugi triadi.

Spekter težav se širi

Katere so najpogostejše težave, zaradi katerih učenec dobi odločbo o usmeritvi? Kot že zapisano v uvodu, gre večinoma za primanjkljaje na posameznih področjih učenja. V ospredju sta predvsem disleksija in diskalkulija, torej motnji branja in pisanja ter računanja, pogoste so govorno jezikovne težave, motnje pozornosti in koncentracije, čustveno vedenjske težave, različne oblike avtizma, nekaj učencev pa ima odločbo zaradi gibalne oviranosti. Ravnatelji ugotavljajo, da se spekter težav širi.

Najpogostejše težave, s katerimi se danes soočajo učenci, so primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Foto: Freepik

Kaj pa odločbe pomenijo za posamezno šolo oz. koliko dodatnih ur morajo organizirati? Po besedah ravnatelja OŠ Cerkvenjak-Vitomarci mag. Mirka Žmavca v sklopu usmeritve učencev izvajajo 70 ur na teden oziroma 280 ur na mesec dodatne strokovne pomoči. Kadra imajo tam dovolj. Podobno je v Sveti Ani, kjer učencem, kot pravi ravnatelj Aleksander Šijanec, odvisno od odločbe, nudijo pomoč od dveh do petih ur na teden. V Benediktu tedensko izvedejo 93 DSP ur kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter 53 DSP ur učne pomoči. Kot pojasnjuje ravnatelj Aljoša Bradač, pa kadra nimajo dovolj. »Zato vsako leto zaprosimo za pomoč mobilno specialno službo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, ki pokrije ure, katerih s svojim kadrom ne moremo zagotoviti.«

Ponekod kadra dovolj, drugod ne

V lenarški osnovni šoli učencem nudijo 107 DSP ur, izvajanje pa kombinirajo z zaposlenimi in zunanjimi strokovnjaki. V OŠ Voličina, tako ravnatelj mag. Anton Goznik, za odpravo primanjkljajev organizirajo 57 ur na teden (228 na mesec), 23 ur na teden (92 na mesec) pa učne pomoči, pri čemer se kadrovsko pokrivajo znotraj kolektiva. V Sveti Trojici nudijo 69 DSP ur mesečno, pri katerih občasno pomagata zunanji logoped in psiholog.

V jurovski šoli imajo kadra dovolj. »Naši učenci v odločbi dobijo zapisane ure dodatne strokovne pomoči, ki jih nudijo specialni pedagogi, inkluzivni pedagogi, socialni pedagogi ali pedagogi. V povprečju gre za eno do dve uri tedensko na učenca. Imajo pa učenci tudi določeno število ur učne pomoči, ki jih izvajajo učitelji; tudi tu gre za uro do dve na teden,« pravi Breznikova, ki obenem opozarja na številne anomalije v postopkih pridobivanja odločb za dodatno strokovno pomoč.

Pogoste so tudi govorno jezikovne težave, motnje pozornosti in koncentracije ter čustveno vedenjske motnje. Foto: Freepik

Boj z mlini na veter

»Na tem področju je kup težav – od načina dela komisij na Zavodu za šolstvo do zasebnih ordinacij specialnih pedagogov, ki v poročila za denar napišejo tudi to, kar starši želijo imeti zapisano. Postopke zavleče tudi zavračanje zahtevkov, ker manjka kakšen dokument. Skrbi porast multidisciplinarnih zapisnikov v vrtcu, ki jih izdajajo razvojne ambulante, zaradi česar beležimo več dodatne strokovne pomoči v vrtcu ... Gre za vseslovenski problem, na katerega kot pedagoginja z dolgoletno prakso izvajanja dodatne strokovne pomoči redno opozarjam Zavod; svoje mnenje sem javno izrazila tudi na regijskem srečanju z ministrom v Kidričevem, a je žal to trenutno boj z mlini na veter.«