Dolgotrajna oskrba vse od uveljavitve obveznega prispevka zanjo julija lani še vedno buri duhove. Najprej so padali očitki, da je vlada začela pobirati denar za storitev, ki je sploh še ni nudila, torej na zalogo, nato da je sistem premalo dorečen, da ni ustrezno informacijsko podprt, predvsem pa da zamuja. S prvim decembrom lani so začeli dolgotrajno oskrbo izvajati tudi v domovih za starejše (DSO), v javnosti pa krožijo zelo različne, tudi povsem nasprotujoče si informacije o tem, kako visoke položnice po novem dobivajo stanovalci, ki so se vključili v novi sistem. Po eni strani naj bi bili zneski na njih bistveno nižji, po drugi naj bi nekateri plačevali precej več kot doslej. Za pojasnila smo prosili Zlatka Gričnika, direktorja podjetja Dom Lenart, ki upravlja z dvema domovoma za starejše: Domom sv. Lenarta in Domom sv. Agate.
 Foto: freepik

Vsi stanovalci vključeni v DO

V obeh domovih skupaj imajo trenutno 232 stanovalcev, od tega v prvem 165, v drugem pa 67. Z izjemo ene stanovalke, ki ni izpolnjevala pogojev, so se vsi vključili v dolgotrajno oskrbo.

Stanovalci po novem plačujejo stroške prehrane in nastanitve, medtem ko so stroški oskrbe kriti iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

»Treba je vedeti, da smo doslej, torej po Zakonu o socialnem varstvu (ZVS), ločili 67 storitev, po novem pa jih 40. Dosedanje stopnje oskrbe: Oskrba 1, Oskrba 2, Oskrba 3a, Oskrba 3b in oskrba 4 za stanovalce na varovanem oddelku so po novem kategorije od ena do pet, in sicer glede na obseg izvajanja storitev, ki je določen v urah. Tako na mesec za 1. kategorijo velja 20 ur, za 2. kategorijo 40, za 3. kategorijo 60, za 4. kategorijo 80, za 5. kategorijo pa 110 ur mesečno. Posameznik je v neko kategorijo razvrščen na podlagi osebnega načrta.«

Razlika v ceni odvisna od stopnje oskrbe

Kaj pa cene? Iz primerjave za različne stopnje oskrbe za vse vrste sob, torej enoposteljne in dvoposteljne s kopalnico, z balkonom ali brez, ki jo je za Ovtar24 pripravil Gričnik, je razvidno, da vsi stanovalci v obeh lenarških DSO od 1. decembra plačajo manj, razlika v ceni pa se veča glede na stopnjo zahtevnosti storitev oskrbe. Vzemimo za primer stanovalca v dvoposteljni sobi s storitvijo Oskrbe 1. Do konca lanskega novembra je na mesec plačeval 898,82 evra. Če se ne bi strinjal s prevedbo v dolgotrajno oskrbo in bi ostal v starem sistemu, bi ga bivanje v domu danes stalo 1.041,92 evra, po vključitvi v DO pa je na njegovi položnici znesek za plačilo 860,31 evra, torej slabih 40 evrov manj. Prav toliko – 860,31 evra po novem stane stanovalca bivanje v dvoposteljni sobi s storitvijo Oskrbe 3a. Doslej je plačeval 1.267,51 evra, če se ne bi vključil v DO, pa bi moral odšteti 1.410,61 evra. Razlika med staro in novo ceno je tu že višja in znaša dobrih 407 evrov. Še višja, 454 evrov, je razlika za stanovalce na varovanem oddelku (demenca). Nastanitev in prehrana v dvoposteljni sobi po novem stane 860,31 evra, medtem ko so za Oskrbo 4 doslej morali odšteti 1.314,36 evra, v primeru da bi ostali v starem sistemu, pa bi jih to stalo 1.544,45 evra.

Zlatko Gričnik pravi, da je dolgotrajna oskrba velika pridobitev za družbo, a da gre za sistem, pri katerem bo treba odpraviti kar nekaj anomalij. Foto: Senka Dreu

Našteti prihranki pa pri vseh, resnici na ljubo, niso tudi dejansko takšni, kot smo jih opisali. Ne smemo namreč pozabiti, da tudi upokojenci plačujejo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, in sicer v višini enega odstotka od pokojnine. Ta pri 600 evrih pokojnine znaša 72 evrov na leto, pri 1.500 evrih pa 180 evrov na leto.

Ukinjen dodatek za pomoč in postrežbo

»Poleg tega so mnogi s prehodom v novi sistem dolgotrajne oskrbe izgubili dodatek za pomoč in postrežbo, kar se mi ne zdi pošteno, saj so zanj plačevali vso svojo delovno dobo. A tudi če vse to odštejemo od sedanjih cen DO, so te še zmeraj nižje, kot so bile doslej.« Da je dolgotrajna oskrba vsekakor dobra stvar in velika pridobitev za družbo, je prepričan Gričnik. »O njej poslušam že 27 let, kolikor delam v domovih za starejše. Je pa res, da ima sistem kar nekaj anomalij, ki bi jih bilo treba nujno popraviti,« pravi. »Prej so bile storitve vključene v neke vrste pavšalne pakete, zdaj so ovrednotene po urah oz. minutah.«

»Pripravljavci novega sistema so hoteli vse ukalupiti, poenotiti, a ta minutaža se ne bo izšla, ker ni življenjska. Eno je teorija, drugo pa praksa.«

»Dve minuti sta predvideni za pitje, sedem jih ima naš delavec na voljo za pomoč stanovalcu pri odvajanju. Predstavljajte si, da pijačo ponudite osebi z demenco. Ni rečeno, da jo bo takoj sprejela, zato bo verjetno najprej potrebovala nekaj prigovarjanja. Morda pijačo polije in še marsikaj se lahko zgodi, kar gotovo traja več kot dve minuti.«

Foto: freepik

Dolgotrajni postopki na račun uporabnikov

Ena od slabosti je tudi postopek ob spremembi kategorije oskrbe. »Na vstopni točki CSD posameznika uvrstijo v kategorijo z določenimi urami storitev mesečno, a se lahko njegovo stanje toliko poslabša, da potrebuje več oskrbe. Takrat je treba ponovno izdelati njegov osebni načrt, kar pa traja, in sicer tudi več mesecev. V tem času bo moral stanovalec oziroma njegova družina ali občina sam plačati za dodatne storitve, ki pa mu jih država po prejetju pozitivne odločbe ne bo povrnila za nazaj. Kar je krivično, zato predlagamo, da bi novo obračunavanje storitev ob spremembi kategorije začelo veljati z dnem vložitve vloge, ne pa šele z dnem izdaje nove odločbe. Naj dodam, da do septembra velja prehodno obdobje, v katerem ne bo nihče ničesar doplačeval, po tem času, če ne bo sprememb, pa že.«

Foto: freepik

Nimajo kadrovskih težav

Dolgotrajni postopki vplivajo tudi na nove sprejeme v domove za starejše, ki po 1. decembru lani nove stanovalce večinoma sprejemajo po zakonu o socialnem varstvu. Na odločbo o dolgotrajni oskrbi bodo marsikje čakali do konca leta, do takrat pa bodo plačevali višje oskrbnine. Ne smemo pozabiti, da se bodo cene dvignile po marčevski uskladitvi z rastjo življenjskih stroškov.

»Za koliko bodo šle gor, je še preuranjeno ocenjevati, a na njih bodo poleg inflacije vplivale tudi višje plače z minimalno plačo vred.«

Za razliko od številnih slovenskih domov za starejše, v obeh lenarških nimajo posebnih kadrovskih težav. »Dolgotrajna oskrba predvideva večji kadrovski normativ, ki pa smo ga mi imeli že prej. Trenutno imamo 141 zaposlenih. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil naši ekipi, ki je v zadnjih mesecih, ko smo se pripravljali na DO, res dala vse in še več od sebe,« je kolege pohvalil njihov direktor.

Direktor podjetja Dom Lenart je pripravil tudi izračune bivanja v eno- in dvopostelji sobi v njihovem domu:

Bivanje v dvopostelji sobi glede na oskrbo:

Cena za bivanje v enopostelji sobi: