
Arhitekturne vizije Svete Trojice
17 februar 2025ustvaril Marjan Toš

Jurovski Dol v objemu Zelenega Jurija
17 februar 2025ustvaril Senka Dreu

Namestili še tretji defibrilator
15 februar 2025ustvaril Senka Dreu
Pred dnevi me je k razmišljanju spodbudila izjava dr. Gregorja Juraka s Fakultete za šport, ki je nominirana za Bob leta, ko je za časnik Večer dejal: »Človek se je skozi zgodovino usedel, ko je bil utrujen, mi pa smo sedaj utrujeni od sedenja.« Ta izjava je lahko izjemno poglobljeno izhodišče za razmišljanje o vplivu sodobne tehnologije na otroško vzgojo in razvoj. Ko v kontekstu reka razširimo razpravo na vlogo tehnologije, se odpira kompleksna podoba sodobne družbe, v kateri otroci vse bolj postajajo sužnji digitalnega sveta. In ne samo otroci, tudi odrasli.
Starši seveda vse naredijo za svoje otroke in jih od rojstva vozijo na razne aktivnosti, od »banjanja« do raznih programov »baby handling« naprej, po drugi strani pa takoj pozabijo, da prenosni telefon ni motivator otrokovega razvoja, še posebej, če pri starosti nekaj mesecev otrok je juho samo, če zraven gleda risanko na tablici ali mobilnem telefonu. Ko mama v vozičku pelje otroka na sprehod, je bolj kot na pot osredotočena na pogovor s prijateljico o tem, koliko časa ji vzame otrok in kaj je novega na forumih za mlade in kaj za starejše mamice. S prijateljico pa sta zadolženi tudi za organizacijo starega slovenskega običaja »baby shower«, ker pri prijateljih »bodo rodili«. Seveda se pogovarjata tudi o vzgoji, npr. kako otroka naučiti varčevanja, saj se nekatere mamice na forumih hvalijo, da ima njihov dvoletnik privarčevanih pet tisoč evrov – res pohvalno, dobra vzgoja :).
Na forumih za mamice pa ne piše, da je sodobna tehnologija s svojimi raznolikimi oblikami digitalnih naprav postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Otroci od zgodnjega otroštva prihajajo v stik z interaktivnimi napravami in zasloni, še preden razvijejo temeljne življenjske veščine. S tem pa prihaja do pomembnih vprašanj o vplivu tehnologije na otrokov fizični, kognitivni in čustveni razvoj.
Z vidika Jurakovega reka se lahko vprašamo, ali sodobna tehnologija dejansko prispeva k utrujenosti od sedenja, tako fizični kot mentalni. Otroci vse več časa preživljajo pred zasloni, kar vpliva na njihovo telesno kondicijo in vodi v pomanjkanje gibanja. Hkrati pa digitalni svet vpliva na otrokov kognitivni razvoj, saj včasih nadomešča interakcijo v resničnem svetu in omejuje priložnosti za pridobivanje raznolikih izkušenj.
Verjetno je posledica tega tudi, da mame kličejo delodajalce, kdaj lahko pridejo za 21-letnega sina na govorilne ure v podjetje, v katerem opravlja prakso, pošiljajo vloge za službo, pred tem pa delajo zapiske na faksu. Nikoli ne odpustijo učitelju, ker je dejal, da njihov otrok ni nadarjen – če pa one vedo, da je, pa tudi babica lahko to potrdi.
V kontekstu zaščitniškega starševstva se lahko vprašamo, ali starši v skrbi za varnost svojih otrok prevečkrat posegajo po digitalnih napravah kot sredstvu za zaposlitev in nadzor nad otroki v stilu: »Glej risanko ali igraj igrico in me pusti pri miru!« Žal pa »banjanje« in kavice s prijateljico ne rešujejo teh zadev, temveč lahko slednje vodijo v nezaželeno odvisnost od naprav ter v omejevanje otrokove sposobnosti samostojnega raziskovanja in učenja iz neposrednih izkušenj.
Verjetno tudi pomanjkanje neposrednih izkušenj in realne interakcije vodi do tega, da ko vprašaš srednješolko, kako kaj vrstniki – fantje, ta odgovori: »Eh, skoraj vsi so bolj mamini, ali kot jim punce rečemo, “mlečni fantje”.«
Ko omenjeni rek povežemo s sodobno tehnologijo, postane opomin, da moramo zavestno uravnavati vpliv digitalnega sveta na otroke. Ne gre toliko za to, da tehnologijo izključimo, temveč za to, da jo vključimo na način, ki podpira celovit razvoj otroka, hkrati pa ohranja njegovo naravno radovednost in ustvarjalnost.
Starši bi se morali zavedati, da obisk govorilne ure pri profesorici matematike z odvetnikom otroka ne nauči poštevanke, igranje igric ne računalništva, branje forumov pa ne prinaša strokovnega znanja, ker pravi strokovnjaki niso aktivni na forumih.
Če imaš 40-urni tečaj masaže, pa seveda lahko vsakemu svetuješ, kako poskrbeti zase, postavljaš diagnoze itd. To je dobro tudi za mame in babice, ki potem rečejo: »Naš je vedno želel biti zdravnik, samo v gimnaziji ga je učiteljica za matematiko »dobila na piko«, pa je ni končal, zdaj pa se je našel v masaži in dela skoraj isto, še več, na naravni način pomaga ljudem.«