Lani sprejeta novela Zakona o zaščiti živali je med drugim uvedla obvezno označevanje in registracijo lastniških mačk, kar pomeni, da morajo biti vse lastniške mačke, starejše od 12 tednov, najkasneje do konca letošnjega leta označene z mikročipom in prijavljene v Centralni register hišnih živali (CRHŽ).

Določba namreč začne veljati 1. januarja 2027, od 20. avgusta 2025 do 31. decembra 2026 pa velja prehodno obdobje, v katerem so lastniki dolžni poskrbeti, da bodo označene vse njihove mačke, ne glede na starost, sami pa se odločijo, kdaj v tem obdobju bodo to storili. Do polne uveljavitve določbe država sofinancira stroške čipiranja, ki pa so za lastnike mačk ugodni le še do konca avgusta. Storitev je mogoče opraviti na vseh pooblaščenih veterinarskih ambulantah in zavetiščih po Sloveniji. Kar zadeva zapuščene mačke in mačke brez skrbnikov, pa ni sprememb, saj jih bodo obravnavali enako kot doslej v okviru programov občin in zavetišč.

»Cena za vstavitev mikročipa, vpis v Centralni register hišnih živali (CRHŽ) in izdajo potnega lista znaša 38,09 evra, s tem da lastniki do 31. avgusta plačajo le 8,09 evra, preostalih 30 evrov pa gre iz državnega proračuna, od 1. septembra do 31. decembra pa bo ravno obratno – lastniki bodo plačali 30,09 evra, saj bo sofinanciranje znašalo le še osem evrov,« pojasnjuje Štefi Praprotnik Borko iz Veterinarske bolnica VET Lenart.

Obenem dodaja: »Čipiranje je hiter in varen postopek, če ga še niste uredili, je zdaj pravi čas, da to storite po ugodnejši ceni.«

Mikročip je velik kot riževo zrno. Veterinar ga s posebno injekcijo pod kožo vbrizga običajno na levi strani vratu mačke. Postopek je skoraj neboleč in povzroči minimalen stres za žival. Mikročip ne vsebuje baterije in se ne uporablja kot GPS. Aktivira se le ob stiku s posebnim čitalcem, ki prebere identifikacijsko številko mikročipa.

V VET Lenart te dni beležijo naval

Ko se je lani začelo prehodno obdobje za čipiranje mačk, so v VET Lenart beležili zelo dober odziv. »Sčasoma pa je interes za čipiranje mačk upadel. Do zdaj, ko smo začeli opozarjati, da se 'poceni' čipiranje počasi zaključuje in bo kmalu za lastnike precej dražje. Lahko bi rekla, da imamo te dni kar naval,« še pravi Štefi Praprotnik Borko.

Do polne uveljavitve zakonske določbe država sofinancira stroške čipiranja, ki pa so za lastnike mačk ugodni le še do konca avgusta. Foto: Senka Dreu

Označevanje mačk omogoča identifikacijo lastnikov in s tem hitro vračanje izgubljenih mačk, zmanjšuje število zapuščenih mačk v zavetiščih, krepi odgovorno lastništvo in omogoča boljši nadzor nad trgovino z živalmi ter razmnoževanjem. Evidentiranje lastniških živali pomaga tudi nikogaršnjim. S tem, ko bomo poznali število lastniških živali, bomo lahko ocenili tudi število nikogaršnjih, s tem pa določili primerno število namestitvenih mest v zavetiščih.

Čipiranje psov obvezno že od 2003

Podobna ureditev že več kot 20 let uspešno velja za pse – obvezno označevanje psov je bilo uvedeno leta 2003. To se je, ugotavljajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), izkazalo za zelo učinkovit ukrep, ki je ključni element odgovornega lastništva, poleg tega pomembno prispeva k sledljivosti psov in je prepoznan kot mednarodni standard dobre prakse.

Do nedavnega je bil del podatkov o hišnih živalih javno dostopen prek spletne aplikacije Centralnega registra hišnih živali, toda storitev je bila konec junija letos ukinjena, ker ni zagotavljala minimalnih varnostnih standardov.

Konec junija je bilo v Sloveniji približno 250.000 registriranih psov in nekaj več kot 100.000 hišnih mačk. Po ocenah naj bi bilo vseh mačk, tako lastniških, prostoživečih kot tistih v zavetiščih, okrog 300.000.

Po 1. januarju 2027, ko bo čipiranje postalo obvezno, bodo za neoznačene mačke predpisane tudi kazni, ki so enake kot za neupoštevanje povodca pri psih, torej od 600 do 1200 evrov. Vprašanje pa je, kako bo potekalo preverjanje.