Pisalo se je leto 1968, ko so kmečko hišo v Selcah začeli urejati in delno obnavljati, da so v njej leta 1969 pričeli s prvim organiziranim varstvom, posebej za otroke kmečkih družin.

Vrtec v Selcah je bil ustanovljen kot projekt: prvi vrtec v Sloveniji, namenjen kmečkim otrokom. Šlo je za nov koncept tistega časa, lahko bi celo rekli nov model vrtca. Samo en poskus je bil hitrejši: sezonski vrtec v Železnih Dverih, kjer so že leta 1947 začeli čuvati otroke v sezoni kmetijskih opravil. Ampak tam je šlo za drugačen model: vrtec kot oblika varstva otrok, ki ni delovala vse leto, ampak v obdobju, ko so imele kmečke družine največ dela. Ta vrtec so kasneje preselili v Gresovščak (pri Ljutomeru), vrtec v Selcah pa se je ohranil do današnjega časa. To je bil začetek celoletne predšolske vzgojno-varstvene ustanove, ki je bila zasnovana kot eksperimentalni program za otroke kmečkega okolja. Pri ustanovitvi sta imeli pomembno vlogo Jelka Firbas in Zora Tomič. Firbasova je bila domačinka in je razmere iz lokalne skupnosti predstavljala v takratni skupščini v Ljubljani, Tomičeva pa je bila vidno politično aktivna na področju financiranja otroškega varstva. Nekdanja Občina Lenart, v velikosti vseh krajev, ki danes sodijo pod Upravno enoto Lenart, je bila takrat na neslavnem prvem mestu kot najmanj razvita občina v Sloveniji.

Vrtec Selce kot je bil videti nekoč. Foto: zbornik Selce - moj mali svet

Otroci v »fürtohi« in starši s krompirjem

Sprva so otroke čuvale varuške, kasneje tudi kakšna vzgojiteljica, a so službovale samo kakšno leto ali dve, dokler ni prišla Julijana Bračič, prva dolgoletna vzgojiteljica vrtca Selce, ki se je tam zaposlila leta 1976 kot 20-letna mladenka. Svoji prvi in edini službi je ostala zvesta do upokojitve leta 2014. V prvih dneh njenega službovanja je vrtec Selce sodil še pod okrilje Pobrežja Maribor, kasneje pod Lenart. »Verjetno si ne morete predstavljati, a to je bila res popolnoma drugačna organizacija kot danes. Starši vrtca niso plačevali, ampak so mu zagotavljali materialne dobrine, npr. krompir in druge kmečke pridelke,« razlaga Bračičeva. Verjetno enako nepredstavljivo je tudi dejstvo, da so otroci v vrtec prišli sami, brez spremstva, tudi po tri kilometre daleč. »Pričela sem septembra. Nihče me ni uvajal, ni bilo pripravništva, dobila sem ključe in sem šla. Brez izkušenj in brez mentorstva. Nisem imela niti seznama otrok! Prišla je ena deklica v »fürtohi« in se pričela sezuvati, jaz pa sem jo sprejela, kot vsakega za njo, po svojih najboljših močeh. Tekom dneva sva s to deklico ugotovili, da sva obe prvič v vrtcu,« se spominja Bračičeva.

Dobila je skupino 15 otrok. V svojem času je spremljala številne generacije, najbolj pa ji je ostal v spominu edini dogodek, ki jo je prestrašil. »Spomnim se fanta, ki je danes policist. Igrali smo se. Jaz sem bila lisica, otroci zajci in smo se lovili. Fant se je spotaknil, padel, z glavo udaril v lesena igrala in obležal ... Nisem imela telefona, niti pomočnice in otrok nisem mogla pustiti samih, zato sem tekla do kuharice, ki je tekla v trgovino, kjer je delala mama tega fanta, da ga je odpeljala k zdravniku ... K sreči je bilo vse v redu, ampak to so bili taki trenutki, ki si jih je danes nemogoče predstavljati, ko ima vsak telefon v žepu,« je povedala. Zdaj, ko je 12 let upokojena, ničesar ne obžaluje. »Še vedno se zalotim, da rečem »moj« vrtec, ker sem res živela z njim z dušo in telesom,« pove Bračičeva in prizna, da so se ji solzile oči ob postavljanju temeljnega kamna za novi vrtec. Že takrat si ga je želela, saj verjame, da je ta lokacija v naravi pravi raj za otroke, ampak stavba je bila res v zelo slabem stanju.

Vrtec Selce leta 2026. Foto: mag. Anton Goznik

Otrok prve generacije

Lovljenje prahu za avtomobilom, ko je kakšen celo pripeljal po makadamski cesti, je bila atrakcija. Danes ravnatelj OŠ Voličina, mag. Anton Goznik, se ponosno spominja takratnega vrtca, saj ga je obiskoval kot eden izmed otrok prve generacije. »To so bili povsem drugi časi. Mene so pač moji starši dali v vrtec, marsikoga niso. Verjetno so me dali tudi zaradi tega, ker je moj brat, štiri leta starejši od mene, šel v šolo. Seveda sem tudi jaz hotel v šolo, čeprav sem bil star štiri leta. Naredili so mi neko torbico in so mislili: zdaj pa da vidimo, kako bo šel od hiše. In sem šel! Seveda niso pričakovali. Potem so mi povedali, da sem še premali za šolo in sem šel v vrtec,« pripoveduje Goznik. Takrat je bil vpis v vrtec nekaj povsem neznanega in svojih otrok skorajda nihče ni vpisoval, saj nihče ni razmišljal o tem, da potrebujejo socializacijo s sovrstniki, ampak so se posvečali delu. »Babice so imele vnuke doma ali pa so otroci hodili zraven na njivo. Odrasli so okopavali pridelke, otrok pa se je tam »špilo«, če rečem po domače. S krtinovcem ali pa je kakega deževnika iz zemlje potegnil. Danes je svet čisto drugačen in te stvari niso primerljive,« razlaga Goznik.

Vhod v vrtec Selce (leta 2026). Foto: mag. Anton Goznik

Zavedanje pomembnosti znanja

Goznik kot ravnatelj predvsem v strokovnem smislu razmišlja o takratnem podvigu ustanovitve organiziranega varstva v Selcah, saj so beležili izjemno visok osip v šoli. Podatki kažejo kar 41 odstotkov, kar pomeni, da je od desetih otrok v prvem razredu le šest otrok napredovalo v drugega, ostali pa so ponavljali. »Mogoče so hoteli preveriti, če so otroci, ki pred vpisom v šolo obiskujejo vrtec, bolj uspešni v šoli, ker otrok je bil takrat praktično vedno doma. Nihče se ni ukvarjal z znanjem ali socialnimi veščinami. Otrok v prvem razredu je bil boječ, eni niso znali niti dobro govoriti, kaj šele kaj več,« razlaga Goznik.

Drugi razlog za ustanovitev vrtca pa je bilo delovanje nekoč zelo velikega sadjarstva Selce. V najboljšem obdobju so imeli tudi do sto zaposlenih in otroci teh zaposlenih so potrebovali varstvo za čas, ko so bili starši v službah. To je razmeram v današnjem času že bolj razumljivo, a dejstvo je, da so takrat skorajda hodili od vrat do vrat in starše prepričevali k vpisu, danes pa je vrtec ključni del vsakdanjika. Skupino otrok, ki je donedavno obiskovala Selce, so začasno vzeli »pod streho« v prosti učilnici šole. Vrtec v Selcah bodo predvidoma zrušili še letos ali pa v začetku leta 2027. Pogodbo z izvajalcem novogradnje (to je družba Energrad) so podpisali avgusta letos in glede na to, da morajo v 18 mesecih postaviti novi vrtec, bo ta predvidoma končan poleti 2027. To pa pomeni, da bodo lahko domačini verjetno v šolskem letu 2027/2028 v novi vrtec Selce vpisali otroke dveh starostnih obdobij. Novi bo namreč večji: doslej je bila v Selcah le ena skupina, po novem pa bodo štiri.