15-letna Nadja Merčnik si je na nedavnem mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik v Begunjah »priigrala« zlato priznanje v kategoriji diatonična harmonika. Že drugo leto zapored. Obiskali smo jo na njenem domu v Spodnji Voličini. Čeprav je bila že od malega njena skrita želja, da bi lahko igrala harmoniko, jo je zares začela igrati šele v petem razredu osnovne šole, se spominja dijakinja prvega letnika Srednje šole za trženje in dizajn Maribor.

Igrati začela naskrivaj

»Moj boter ima diatonično harmoniko, ki me je takoj navdušila, sestrična pa me je bolj na skrivaj nanjo naučila zaigrati dve pesmi. Starša o tem nista nič vedela, zato mi na neki poroki tudi nista dovolila igrati, ko sem se ponudila, saj mi nista verjela, da znam. Šele ko smo bili pri očetovem kolegu, ki je prav tako harmonikar, sta spoznala, da je v meni nekaj talenta (smeh, op. p.), in sta mi kupila harmoniko,« pripoveduje Nadja, najmlajša od treh deklet »pri hiši« in edina, kot prikimavajo preostali družinski člani, z glasbo v sebi.

Nadja Merčnik z lansko in letošnjo lovoriko. Foto: Tamara Merčnik

Takrat se je začelo njeno prijateljstvo s frajtonarco, kot se pogovorno reče diatonični harmoniki, ki ima za razliko od tipk pri klavirski harmoniki gumbe. V »uk« je šla k Siniši Čehu v Trnovsko vas, za katerega pravi, da je najboljši možni mentor, ki ga ne bi zamenjala za nobenega drugega.

Prvič tekmovala v Ceršaku

Svojega prvega tekmovanja se je udeležila predlani v Ceršaku, in sicer je šlo za tekmovanje frajtonarjev za nagrado Naj godec Slovenskih goric. Prejela je srebrno priznanje, zlato ji je ušlo za las. Februarja lani pa se je njen mentor odločil, da je 'zrela' že tudi za večje izzive, zato jo je poslal na 18. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik 2025, na katerem se je pomerilo 120 tekmovalcev iz štirih držav. Kot že rečeno, je osvojila zlato priznanje.

A Nadja ni bila edina slovenskogoriška harmonikarka z najvišjo lovoriko - v kategoriji klavirska harmonika jo je prejela tudi Nika Hojnik iz Vitomarcev, ki je prav tako Čehova učenka.

»Imela sem kar močno tremo, a sem jo nekako premagala, dobro odigrala obe skladbi in uspela prepričati žirijo. Zlatega priznanja nisem pričakovala, pravzaprav me je zelo presenetilo in seveda osrečilo, obenem pa mi dalo velikanski zagon za naprej.«

Vadi vsak dan

Odkar je v srednji šoli, si mora čas še bolje organizirati, saj ji ga veliko vzame tudi vožnja v Maribor in nazaj. »Takoj ko pridem domov, sežem po harmoniki in vadim kakšno uro in pol, enkrat tedensko pa se dobim tudi z mentorjem.« Da ljubezen do igranja ne ugasne, ampak celo raste, dokazuje ponovitev lanskega uspeha na tekmovanju v Begunjah, kjer sta si z Niko, vsaka v svoji kategoriji, spet priigrali zlato priznanje. Letos je nastopilo 141 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije, tekmovanje je trajalo dva dni in pol, Nadja, ki tokrat treme skoraj ni več imela, pa ponosno pove, da je osvojila 95,33 točke od skupno 100 možnih.

Siniša Čeh z obema učenkama: Niko Hojnik in Nadjo Merčnik Foto: Aleksandra Papež

Harmonika, ki pri nas velja za simbol narodne glasbe, a z njo ni vedno nujno povezana, saj odlično popestri tudi druge glasbene zvrsti, kot so rock, pop, klasika in etnoglasba z različnih koncev sveta, v Sloveniji ni priljubljena le med starejšo, ampak vse bolj tudi med mlajšo generacijo.

»Res je, veliko nas je mladih, ki radi igramo na harmoniko ali pa jo le poslušamo. Zdi se mi, da več glasbenikov igra na diatonično kot na klavirsko harmoniko, kar dokazuje tudi razmerje tekmovalcev v Begunjah, ki je v prid prvim, poleg tega je med harmonikarji vedno več deklet.«

»Morda tudi zato, ker so današnje harmonike bistveno lažje od nekdanjih. Avseniki so nekoč igrali na 24-kilogramskih inštrumentih, moja harmonika pa jih tehta približno deset.«

Sanje o lastnem ansamblu

Čeprav se Nadja uči za ekonomsko tehnico, je prepričana, da bo njeno življenje ostalo tesno povezano s harmoniko. »Moje sanje so nekoč imeti svoj narodno zabavni ansambel. Kot ostali najstniki tudi jaz rada poslušam angleško glasbo, naravnost obožujem pa melodije ansamblov Avsenik in Franca Miheliča. Preizkusila sem se že s skladanjem, tako da bom v prihodnje še bolj aktivna tudi na področju ustvarjanja glasbe, medtem ko pela pa na srečo občinstva zagotovo ne bom, saj za petje res nisem nadarjena,« šaljivo sklene mlada harmonikarka.