Januarja sta Podravje, natančneje trojiški Osek in hajdinske Dražence, pretresla dva požara, ki sta terjala dve življenji. V Oseku je umrl 89-letnik, v Dražencih pa komaj petletni fantek. Kot kaže, sta bila oba požara povezana z ogrevanjem. O tako imenovanih dimniških požarih, ki jim botrujejo predvsem slabo očiščeni dimniki, uporaba neustrezne kurjave ali sežiganje raznoraznega materiala pa tudi dotrajanost dimniških napeljav, sicer poročamo vsako zimo.

Kot pojasnjuje Robert Kukovec, poveljnik Gasilske zveze Lenart, lahko temperature v dimniku ob gorenju presežejo celo 1.000 stopinj Celzija.

»Takšna vročina pri slabo vzdrževanih dimnikih povzroči prebijanje toplote na spojih ali čistilnih vratcih. Ker so dimniki v stanovanjih pogosto obloženi s kramo ali obdelani z lesom, lahko to hitro povzroči požar celotnega objekta, ne le dimnika.«

V petih letih 77 dimniških požarov

Iz priložene tabele, ki jo je za Ovtar24 pripravil Kukovec, je razvidno število intervencij za celotno Gasilsko zvezo Lenart in za posamezna prostovoljna gasilska društva za zadnjih pet let, in to za vse intervencije ter posebej za dimniške požare.

Število intervencij z dimniškimi požari vred, GZ Lenart, 2020-2026. Vir: GZL

»Podatki o intervencijah izhajajo iz sistema SPIN. Ob tem moram dodati, da se lahko statistika dimniških požarov nekoliko razlikuje od dejanskega stanja, saj se ti v sistemu vodijo pod širšo kategorijo požarov in eksplozij, nato pa preko podskupin požarov v objektih do stanovanjskih objektov. Zaradi takšnega načina prijave se lahko zgodi, da kateri dogodek ni zaveden točno pod dimniški požar,« opozarja Kukovec.

Upoštevati je treba preventivne ukrepe, ki v veliki meri zmanjšujejo možnost za nastanek nesreče, kar pomeni, da poskrbimo za redno čiščenje kurilnih naprav. Foto: Freepik

Od leta 2020 do februarja letos so gasilci na območju Gasilske zveze Lenart opravili 1.257 vseh vrst intervencij, od tega daleč največ, 525, v letu 2023, ki bi mu lahko rekli tudi leto uničujočih neurij. Dimniških požarov je bilo 77, od tega največ, 16, leta 2022. Izstopata leti 2020, ko so lenarški gasilci posredovali pri sedmih požarih, povezanih z ogrevanjem, in 2022, ko so se zaradi tega na teren odpravili šestkrat anovski, petkrat pa trojiški gasilci.

V okviru povprečja

»Če pogledamo statistiko za zadnjih pet let, ugotovimo, da število dimniških požarov ostaja v okviru letnega povprečja, čeprav v določenih letih in občinah prihaja do manjših odstopanj. Vidimo lahko tudi porast intervencij v obdobjih, ko nam jo zagodejo neugodne vremenske razmere. Pri večini dimniških požarov k sreči ne beležimo gmotne škode, saj gasilci izgorevanje v dimniku večinoma le nadzorujemo. Z zapiranjem dovoda zraka zmanjšamo gorenje, po potrebi tudi ohlajamo okolico dimnika. Pomembno je poudariti, da dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, ampak le po nujni potrebi z gasilnim aparatom na prah.«

Čeprav je letošnja zima dolga in hladna, kar pomeni, da ljudje pogosteje uporabljajo tudi starejše peči in kamine, število požarov ni drastično naraslo. Foto: Freepik

V izogib materialni škodi, ki jo povzročijo taki požari, ali celo tragedijam, ki terjajo življenja, je zato ključno, da dosledno upoštevamo preventivne ukrepe, ki v veliki meri zmanjšujejo možnost za nastanek nesreče, da torej poskrbimo za redno čiščenje kurilnih naprav. »Kar je treba ob dolgih sezonah, kot je letošnja, storiti večkrat in ne le pred začetkom zime. Predvsem pri starejših dimnikih je dobro preveriti tesnjenje čistilnih vratic in morebitne razpoke.«

Pomembni detektorji dima in CO

»Lastnike vedno pogosteje pozivamo tudi k namestitvi detektorjev dima in ogljikovega monoksida, ki so danes dostopni že skoraj v vsaki trgovini. Te naprave nas lahko obvarujejo pred usodno zastrupitvijo ali zadušitvijo, zato jih je treba redno testirati po navodilih proizvajalca. Letos sta dva takšna požara žal zahtevala dve smrtni žrtvi, z omenjenimi senzorji pa bi bila lahko statistika veliko boljša,« še pravi Kukovec in dodaja, da čeprav je letošnja zima dolga in hladna, kar pomeni, da ljudje pogosteje uporabljajo tudi starejše peči in kamine, število požarov ni drastično naraslo. »Kar je morda celo za marsikoga presenečenje. A k temu verjetno prispeva tudi vse večja uporaba toplotnih črpalk na trgu, ki postopoma zmanjšujejo število klasičnih kurišč.

V januarskem uničujočem požaru v Oseku je ugasnilo življenje. Foto: PGD Osek