V Lenartu so včeraj, 19. junija, obeležili dva pomembna jubileja – 830 let od prve pisne omembe kraja in 35 let samostojne države. Obletnici sta bili priložnost za pogled v bogato zgodovino kraja in razmislek o poti, ki jo je lokalna skupnost prehodila od srednjeveških začetkov do sodobnega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Slovenskih goric.

17. junija je minilo natanko 830 let od prve znane pisne omembe Lenarta. Na praznovanje visokega jubileja so se v občini pripravljali več mesecev. Že maja so na več lokacijah postavili jumbo plakate z datumom prve omembe kraja, s katerimi so domačine in obiskovalce opozorili na pomemben zgodovinski mejnik.

Ob jubileju so v avli Jožeta Hudalesa pripravili razstavo z naslovom »Lenart – 830 let identitete, 35 let državnosti«, ki obiskovalce popelje na potovanje skozi čas. Razstava prikazuje razvoj Lenarta in Slovenskih goric od prvih pisnih virov do sodobne podobe mesta in občine. S pomočjo arhivskih listin, zgodovinskih grafik, starih razglednic, fotografij in sodobnih posnetkov pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki so skozi stoletja oblikovali identiteto tega prostora. Avtor razstave je Zmago Šalamun, strokovni konzultant pa dr. Marjan Toš. Na razstavi so z izbranim gradivom predstavljene ključne prelomnice v zgodovini kraja ter razvoj družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja v Slovenskih goricah.

Pomemben del jubilejnega leta predstavlja tudi izid obsežne monografije o Lenartu in njegovi okolici. Publikacijo je uredil Zmago Šalamun skupaj z uredniškim odborom, ki so ga sestavljali še prof. dr. Borut Holcman, Stanislav Kocutar, mag. Janez Kramberger, dr. Marjan Toš in Nina Zorman.

Monografija na 368 straneh skozi oči petdesetih avtorjev prinaša celovit zgodovinski pregled ter pregled razvoja ključnih institucij in dejavnosti na območju Lenarta. Predstavljeni so šolstvo, zdravstvo, kultura, šport, gasilstvo, lovstvo, kmetijstvo in gospodarstvo, posebno mesto pa je namenjeno ljudem, ki so s svojim delom, znanjem in predanostjo soustvarjali razvoj kraja in širšega območja Slovenskih goric.

Vrhunec praznovanja je bila sinočnja osrednja slovesnost, ko se je praznovanje začelo s sveto mašo v cerkvi sv. Lenarta, ki jo je daroval generalni vikar Janez Lesnika ob somaševanju domačega župnika Marjana Pučka, ruperškega župnika Jožefa Muršca in stalnega dijakona Darka Žmavca. Praznovanje se je nadaljevalo v domu kulture z osrednjo slovesnostjo s kulturnim programom, v katerem so nastopili pianistka Julija Gregorič, učenci Osnovne Lenart in Osnovne šole Voličina, harmonikarji iz Glasbene šole Lenart ter Eva in Matic Lorbek. Na slovesnosti je bila skozi dramski prizor predstavljena tudi vsebina listine, v kateri se prvič omenja ime Lenart. Prizor sta odigrala Miroslav Mauko in Kristjan Hercog iz Kulturnega društva Delavec.

Na slovesnosti je zbrane pozdravil župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger ter v govoru poudaril pomen zgodovinskega spomina, povezanosti skupnosti in odgovornosti do prihodnjih generacij. Ob tem je izpostavil vrednote vztrajnosti, poguma in domoljubja, ki so jih po njegovih besedah utelešali tako naši predniki kot tudi generacija, ki je pred 35 leti soustvarila samostojno slovensko državo, ter dodal: »Maistrova dediščina nas še danes uči, da svoboda, jezik in identiteta nikoli niso samoumevni, temveč jih mora vsaka generacija znova negovati in varovati.«

Slavnostni govornik je bil prof. dr. Borut Holcman, ki je spregovoril o zgodovinskem pomenu prve pisne omembe in o jubilejih Lenarta in Slovenije ter poudaril, da je listina iz leta 1196 pristna in ni falcifikat, kot trdijo nekateri zgodovinarji. Listina potrjuje dolgo zgodovino kraja, ter vlogo benediktincev pri širjenju znanja, kulture in pismenosti. Ob tem je opozoril, da moramo dediščino prednikov ohranjati z odgovornim državljanstvom, spoštovanjem demokracije in skrbjo za slovenski jezik ter kulturo.

»Naši predniki so kljub stoletjem tujih vplivov ohranili svoj značaj in svoj jezik. Zato lahko danes slovensko prepevamo, slovensko mislimo in slovensko molimo,« je poudaril sloveskogoriški rojak dr. Borut Holcman.

Častna gostja na slovesnosti je bila ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je v govoru izpostavila pomen ohranjanja kulturne dediščine in zgodovinskega spomina za prihodnje generacije. V zaključku je poudarila, da zgodovina ni zaključena zgodba, ampak proces, ki ga soustvarja vsaka generacija. Ob tem je pozvala k spoštovanju korenin, negovanju svobode ter odgovornemu oblikovanju prihodnosti, Lenartu in Sloveniji pa ob jubilejih izrekla iskrene čestitke.

»Nihče od nas še ni videl drevesa, ki bi zmoglo rasti, če ne bi zalivali njegovih korenin. Enako je z našim narodnim spominom – le če spoštujemo svoje korenine, lahko gradimo prihodnost,« je meni kulturna ministrica.

Prireditev je povezoval Stanislav Kocutar, ki je obiskovalce popeljal skozi zgodbo kraja, katerega razvoj že več kot osem stoletij soustvarjajo številne generacije prebivalcev.

Praznovanje 830-letnice prve pisne omembe Lenarta in 35-letnice slovenske državnosti ni bilo le obujanje spominov na preteklost, temveč tudi poklon ljudem, ki so skozi stoletja gradili skupnost, in pogled v prihodnost kraja, ki ostaja eno od pomembnih središč Slovenskih goric.