Prvi dan novembra se bomo znova množično odpravili na pokopališča, kjer bomo obiskali grobove svojih bližnjih. Pred tem smo grobove tradicionalno lepo uredili in okrasili s cvetjem, nato pa prižgali sveče v njihov spomin. Dan mrtvih je obenem tudi priložnost za obiske in druženje s sorodniki in prijatelji. Pestro pa je že na predvečer dneva mrtvih – 31. oktobra, ko mnogi po svetu, pa tudi vse več Slovencev, slavijo noč čarovnic. V čarovniškem slogu so okrašeni domovi, obrazi dobijo grozljive poslikave, takšni so tudi kostumi – in Halloween rajanje se lahko prične.

Najtanjša meja med svetom živih in mrtvih

Toda če hočemo razumeti, kaj imata skupnega oziroma kako sta povezana noč čarovnic in dan mrtvih, se moramo podati v daljno preteklost, v poganski čas pred krščanstvom.

Verjetno se je vse začelo s tedanjim praznikom Samhainom, posvečenem bogu smrti, značilnim zlasti za območje današnje Irske, Škotske, Walesa in delov severne Francije. Označeval je konec leta v keltskem koledarju, ki se je zgodil med 31. oktobrom in 1. novembrom in je veljal za enega najpomembnejših keltskih praznikov, saj je pomenil prehod iz svetlobe v temo.

Držala se ga je posebna skrivnostnost – po izročilu naj bi bila namreč takrat tančica med svetom živih in mrtvih najtanjša. Zato so stari Kelti verjeli, da je to najprimernejši čas, da navežejo stik z duhovi svojih prednikov, kar so poskušali doseči s posebnimi mističnimi obredi, prižigali so ognje in nosili kostume, da bi od sebe pregnali zle duhove.

1. novembra, ko verniki obeležujejo praznik vseh svetih, hkrati pa je to državni praznik – dan spomina na mrtve, obiskujemo pokopališča. Foto: Senka Dreu

Pri Slovanih najbolj magična Kresna noč

Svojo mitologijo, obrede in praznike so imeli tudi Slovani, ki so naseljevali naše kraje. »V podobnem času, 28. oz. 29. oktobra, so praznovali Mokošin dan, ki je bil posvečen boginji Mokoši, zaščitnici žensk, rodovitnosti in zemlje. Slovani so boginjo prosili za blagoslov za prihajajočo zimo, obenem pa so se zahvaljevali za dobro letino in izvajali obrede za rodovitnost. Izvajali so seveda tudi obrede, povezane s spominom na mrtve prednike, ki pa so jih praznovali večkrat letno, pogosto ob prehodih letnih časov, zlasti spomladi in jeseni.

Tudi v Sloveniji mnogi pred nočjo čarovnic tematsko okrasijo domove in njihovo okolico, le da je okrasje praviloma bolj jesensko obarvano, medtem ko je v angleško govorečem delu sveta bolj strašljivo, in to s pajkovimi mrežami, pajki, lobanjami in okostnjaki. Foto: Senka Dreu

Ta običaj se je deloma ohranil v prazniku vseh svetih oz. dnevu mrtvih, še bolj kot noč na 1. november pa je v slovanskem verovanju veljala za magično noč, ko je meja med svetovi najtanjša, Kresna noč, ki je v svoji osnovi sicer bolj povezana s sončnim ciklom, rodovitnostjo in življenjsko energijo, imela pa je tudi elemente povezovanja z duhovnim svetom,« pojasnjuje dr. Tina Mele, urednica spletne strani TheGreenWitchSi, sicer pa veterinarka, nevrofarmakologinja in zeliščarka.

Krščanstvo je praznik prilagodilo

Krščanstvo je keltski praznik Samhain prevzelo, vendar v prilagojeni obliki. Papež Gregor IV. ga je preimenoval v praznik vseh svetih in ga prestavil na 1. november ter skušal s tem izbrisati njegove poganske korenine. Kot praznik vseh svetih je v veljavi še danes, na isti dan pa v številnih državah obeležujemo tudi sekularni praznik - dan spomina na mrtve ali dan mrtvih; v Sloveniji denimo vse od druge svetovne vojne naprej.

V več kot polovici držav članic Evropske unije je praznik vseh svetih oziroma dan mrtvih tudi dela prost dan, torej državni praznik.

Poslikave obrazov za Halloween zabave so prave umetnine. Foto: Senka Dreu

Samhain še vedno praznujejo v deželah njegovega izvora, sicer pa sta torej iz njega izšla tudi praznik vseh svetih ali All Hallows (1. november), na njegov predvečer pa All Hallows’ Eve (večer pred vsemi svetimi), iz katerega se je razvila sodobna noč čarovnic ali Halloween.

Halloween tudi pri nas vse bolj priljubljen

Gre za najbolj priljubljen običaj v državah, kot so ZDA, Kanada, Velika Britanija, Irska in Avstralija, globalizacija in komercializacija pa sta ga pripeljali v Slovenijo.
Tako tudi pri nas mnogi pred nočjo čarovnic tematsko okrasijo domove in njihovo okolico, a večinoma nekoliko drugače kot v anglosaksonskih državah.

Skupne so izrezljane buče, v katere damo gorečo svečo, ostala dekoracija pa je običajno bolj jesensko obarvana: s koruzo, kostanji, listjem, storži in cvetjem, tudi s kakšno lutko čarovnice. V angleško govorečem delu sveta je okrasje bolj strašljivo, in to s pajkovimi mrežami, pajki, lobanjami in okostnjaki.

Tam se ljudje našemijo v različne maske in kostume, podobno kot pri nas za pusta. Pripravijo posebne jedi, velike zabave, lov na sladkarije in povorke. Otroci našemljeni hodijo od hiše do hiše, kjer dobijo sladkarije. Pri nas so se zadnja leta uveljavile razne ustvarjalne delavnice, na katerih izdelujejo kostume in se učijo ličenja, čarovniške povorke in Halloween zabave za odrasle.

Vitomarški otroci so na delavnici najprej izdelali kostume za noč čarovnic in se naličili, nato pa se podali še čarovniški pohod. Foto: KUD Vitomarci

A ni pomembno, ali praznujemo dan mrtvih, noč čarovnic ali celo starodavni Samhain, je prepričana dr. Meletova, saj gre pri vseh treh za spoštovanje ciklov življenja in smrti. »Ta čas je priložnost za povezovanje s predniki, čaščenje prehoda letnih časov in refleksijo o lastni duhovni poti. Praznujmo ga na način, ki nas najbolj povezuje z naravo, predniki in samimi seboj.«