Slovenske gorice so v zadnjih nekaj letih dobile več kilometrov kolesarskih stez, tako občinskih kot državnih, ki skupaj tvorijo kolesarsko mrežo. Ta seveda še zdaleč ni povsem sklenjena, a začetek je. Čas bo pokazal, koliko so dejansko v uporabi, že zdaj pa se pojavljajo kritike na račun njihovega vzdrževanja pa tudi na račun kolesarjev, ki se kljub ločeni stezi zanje še zmeraj vozijo po cesti. Kako te izzive rešujejo na Koroškem, na zelo obiskani Štrekni, smo preverili še na Regionalni razvojni agenciji za Koroško (RRA Koroška).

Da so za vzdrževanje lokalnih cest zadolžene občine, za regionalne pa država, je jasno vsakomur. Tako naj bi bilo sčasoma tudi pri kolesarskih stezah, ki veljajo za veliko pridobitev za podeželje.

Vendar bodo tudi za državne »kolesarke«, so povedali v lenarški občinski upravi, pet let po izgradnji še skrbele občine, šele po izteku tega roka naj bi jih prevzela država.

Izgradnja stez za kolesarje torej pomeni dodatno breme za občine, saj so morali za čiščenje okrepiti svoje režijske obrate ali vzdrževanje predati koncesionarju.

Odziv kolesarjev na kolesarski maraton v Jurovskem Dolu je iz leta v leto večji. Na kolesarskih stezah je tako opaziti čedalje več kolesarjev. Foto: Maksimiljan Krautič

Blato, kamenje, ostanki pridelka

Zlasti na družbenih omrežjih je zaslediti vse več pripomb glede umazanije, ki se nabira na »kolesarkah«. Polne so peska in kamenja, ki ga nanje odnese s koles avtomobilov, ki se peljemo mimo po cesti, ali traktorjev, ki delajo na njivah zraven njih. Kolesarjem oviro predstavljajo tudi blatne zaplate, pozimi jih bo zamenjal sneg. Kako je pravzaprav urejeno vzdrževanje kolesarskih poti ter jarkov in zelenih pasov ob njih?

Na kolesarskih stezah so po večjih nalivih zemlja in kamenje, ob kmečkih opravilih na njivah blato, na njih je najti ostanke pridelka, izlito gnojnico, celo konjske iztrebke in steklo. Foto: Senka Dreu

V Lenartu na primer kolesarsko infrastrukturo delno vzdržujejo delavci režijskega obrata, delno pa koncesionar – samostojni podjetnik Jože Druzovič iz Dolgih Njiv.

»V režijskem obratu večinoma skrbijo za kolesarske poti v mestnem središču, koncesionar pa za tiste v okolici,«

je pojasnil Aleksander Krajnc, vodja vzdrževanja in gradnje v občinski upravi. »Res je, da so na stezah po večjih nalivih zemlja in kamenje, ob kmečkih opravilih na njivah blato, na njih najdemo ostanke pridelka, izlito gnojnico, celo konjske iztrebke … Na tem mestu zato pozivam k večji odgovornosti tistih, ki prispevajo k umazanim površinam. Kakorkoli, skušamo jih v najkrajšem času počistiti in pokositi travo, da so videti urejene in predvsem varne. Ker je veliko kilometrov, pa je tudi veliko dela.«

Kljub »kolesarki« še naprej po cesti

Tudi zaradi očitkov o umazanih in z ostrim kamenjem posutih kolesarskih stezah se jih mnogi kolesarji, zlasti tisti s cestnimi kolesi (specialkami), ki imajo ozka kolesa, raje izogibajo. Oster kamen lahko preseka plašč na kolesu ali spodnese kolo, da kolesar pade, pravijo iz izkušenj. A ta argument morda služi le kot izgovor. Rekreativni kolesarji v primerjavi s počasnim turističnim kolesarjenjem vozijo dokaj hitro, pogosto tudi vštric s kakšnim kolegom, zato jim vožnja po cesti bolj odgovarja, čeprav z njo spravljajo v bes voznike avtomobilov.

Zakon je jasen - kjer je kolesarska steza, jo kolesarji morajo uporabiti.

Pogoje za udeležbo koles v cestnem prometu določa 93. člen zakon o pravilih cestnega prometa, ki pravi, da morajo »vozniki koles voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti; kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, pa smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje«. Poleg tega morajo kolesariti drug za drugim, izjema so le kolesarske poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, v kolikor širina poti to omogoča.

Število kolesarjev, ki so kršili cestnoprometna pravila na območju PU Maribor, 2020-2024. Vir: PU Maribor

Število kršitev narašča

Globa za kršitelje znaša 40 evrov, njihovo število pa po podatkih Policijske uprave (PU) Maribor narašča, najbrž tudi na račun večjega nadzora. Kot je razvidno iz tabele, so policisti PU Maribor v obdobju od 2020 do 2024 ugotovili 4.615 kršitev cestno prometnih predpisov, ki so jih storili kolesarji, od tega kar 1.618 kršitev zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, kamor spada tudi napačna uporaba cestišča. V enakem obdobju je bilo na območju PP Lenart ugotovljenih 39 kršitev cestno prometnih predpisov, ki so jih storili kolesarji, od tega pet kršitev zaradi nepravilne strani in smeri vožnje.

Kako Korošci skrbijo za Štrekno?

Eden bolj prepoznavnih primerov dobre prakse v Sloveniji je kolesarska pot Štrekna na Koroškem. Gre za 35 kilometrov dolgo traso po nekdanji železnici, ki privablja številne kolesarje in turiste, hkrati pa razkriva tudi vse izzive vzdrževanja takšnih poti.

Štrekna je slikovita kolesarska pot v dolžini 35 km, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge (»štreki«), ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Foto: arhiv RRA Koroška

Štrekna je del državnega kolesarskega omrežja, a njena ureditev ni povsod enaka. Na razdalji se menjavajo štirje tipi kolesarskih površin, saj je pot nastajala postopoma, od leta 2007 do danes. V zadnjih treh letih so dodali dva pomembna odseka – enokilometrski v Dravogradu ter 9,5 kilometrov dolg odsek skozi Hudo luknjo, ki velja za enega najlepših v Sloveniji. Prav ta razdrobljena ureditev pa pomeni, da je tudi vprašanje vzdrževanja kompleksno.

Občine Slovenj Gradec, Mislinja in Dravograd skrbijo za starejši del poti, medtem ko je za nove odseke pristojna Direkcija RS za infrastrukturo. »Občine se zavedajo pomena atraktivne kolesarske poti kot turističnega produkta, zato za vzdrževanje redno in dobro skrbijo. Na strani direkcije pa je razumljivo, da sodelovanje še ni tako razvito, saj prevzema veliko novih kolesarskih površin in je omejena s sredstvi,« pojasnjuje Aleš Rupreht iz RRA Koroška.

RRA Koroška je vzpostavila spletno in Facebook stran, kjer z uporabniki redno in proaktivno komunicira.

Pomembno vlogo pri skrbi za Štrekno ima tudi sama agencija. Na RRA Koroška so nam pojasnili, da na regionalnem nivoju delujejo kot spodbujevalci trajnostne mobilnosti. Vzpostavili so promocijske kanale – od priljubljene Facebook strani Štrekna z več kot 8.500 sledilci, do spletne strani, kjer redno obveščajo in komunicirajo z uporabniki. Tako so hitro seznanjeni z dogajanjem na poti, poškodbami, zaraščenimi brežinami ali celo nesrečami. Vzpostavljeni odnosi z občinami in komunalnimi službami jim omogočajo, da težave rešujejo skoraj sproti: "Podrto drevo na poti je bilo tako po opozorilu uporabnika odstranjeno že v dveh urah," je pojasnil Aleš Rupreht.

Na RRA Koroška poudarjajo tudi pomen sodelovanja kolesarjev samih, ki s svojimi opozorili pomagajo ohranjati pot v dobrem stanju. V prihodnje želijo razviti sistem oziroma aplikacijo, ki bi uporabnikom omogočala hitro javljanje informacij o stanju na poti.

»Največja moč je v sodelovanju in povezovanju za skupno dobro,« izpostavi Aleš Rupreht.

Poleg vzdrževanja pa je ključen tudi vidik promocije. »Vzpostavljeni kanali nam omogočajo, da spodbujamo strpnost, skrb za skupno dobro in upoštevanje pravil. Ko se je denimo povečala količina smeti na počivališčih, smo z manjšo kampanjo opozorili na problem in stanje se je izboljšalo,« še poudarja Rupreht in podčrta, da "dorečenega sistema ni, vse seveda ni idealno, še vedno je prostor za izboljšave."

V prihodnje želijo razviti sistem oziroma aplikacijo, ki bi uporabnikom omogočala hitro javljanje informacij o stanju na poti. Foto: arhiv RRA Koroška

Štrekna dokazuje, da se da – če je volja, nekaj denarja in veliko sodelovanja. Ceste, poti in steze same po sebi še niso zagotovilo za varno in prijetno vožnjo, če jih sproti ne čistimo, popravljamo in se nanje tudi sami obnašamo spoštljivo. V Slovenskih goricah se bomo morali še navaditi, da kolesarska pot ni parkirišče za traktor, niti odlagališče blata in kamenja. Kolesarska steza je namreč to, kar od nje naredimo uporabniki, občine in država. In če bomo vsi skupaj pokazali nekaj več odgovornosti, bodo te poti nekoč res postale tisto, kar si želimo: varna, lepa in prijetna izbira za vsakdanjo vožnjo in za užitek.

Senka Dreu, Nina Zorman