Podobno kot v mnogih drugih občinah so tudi v Lenartu organizirali mrežo prostovoljcev, ki so pripravljeni starejše občane brezplačno odpeljati po nujnih opravkih.

Občinskega vozila ne uporabljajo

Občinska uprava je že leta 2020 za te prevoze namenila avtomobil, a se je izkazalo, da uporaba vozila, parkiranega na občinskem dvorišču, za prostovoljne šoferje ni praktična iz logističnih razlogov. Po besedah Stanislava Cartla, predsednika Društva upokojencev Lenart, se večini namreč ne splača voziti po občinsko vozilo in nazaj, zlasti če so bolj oddaljeni od središča mesta. »Naši prostovoljci na leto v povprečju opravijo dobrih deset prevozov. Lani je bilo na voljo pet prostovoljcev, po opravkih pa so starejše zapeljali šestkrat pa še to v večini primerov eno in isto osebo. Vozijo jih z lastnimi avtomobili, ki so jih tudi bolj vajeni. V naših pravilih imamo zapisano, da so do brezplačne vožnje upravičeni starejši od 65 let, ki so sami ali pa jim svojci ne morejo pomagati. Največkrat jih zapeljemo do zdravnika, v lekarno, trgovino, na upravno enoto, pošto, tudi na volitve. Ne gre za neke večje razdalje, običajno je vse v radiusu enega kilometra.«

Na vasi so odnosi še zelo pristni

Pred časom so ponudbo nekoliko geografsko razširili. »Zgodi se, da ima kdo zdravnika v eni od sosednjih občin: Sveta Trojica, Trnovska vas, Benedikt, Sveta Ana ali Pesnica, zato ga po potrebi zapeljemo tudi tja,« dodaja Cartl. »Sistem je takšen: ko kdo potrebuje prevoz, dan ali dva prej kontaktira našega koordinatorja, ki se poveže s prostim šoferjem, uporabniku pa nato sporoči, kdo in kdaj točno bo prišel po njega. Odpelje ga na želeno destinacijo, mu tudi pomaga kaj nesti iz trgovine, nato pa ga varno odpelje nazaj domov.«

Med najpogostejšimi prevozi, ki jih opravijo prostovoljci, so obisk zdravnika ali terapij. Foto: Freepik

Tudi voličinski prostovoljni šoferji, na voljo jih je šest do sedem, pravi Srečko Malek, prvi mož tamkajšnjega društva upokojencev, nimajo veliko dela. »Marsikateri prevoz namreč opravijo že prostovoljke iz programa Starejši za starejše, ki ljudi obiskujejo na domu.« Tudi v Voličini v ta namen ne koristijo občinskega vozila, posledično niti ne delne povrnitve stroškov, ki jih krije občinski proračun. Malek obenem opozori na veliko razliko med mestom in vasjo.

»Prej sem živel v Mariboru, kjer se dogaja ne le, da se med seboj ne poznajo stanovalci istega bloka, ampak niti sosedje istega nadstropja. Na vasi se vsi poznamo, blizu imamo sorodnike, tu so prijatelji, zato se ljudje organizirajo med seboj in si pomagajo.«

»Skratka, medsosedski odnosi na vasi so še vedno pristni. Seveda je veliko lažje komunicirati, če se poznaš.«

Občina Cerkvenjak se je leta 2022 pridružila projektu Prostofer in v ta namen kupila tudi vozilo. Foto: arhiv občine

Cerkvenjak v mreži Prostofer

Poleg Lenarta imajo organizirano pomoč pri prevozih starostnikov med občinami znotraj lenarške upravne enote samo še v Cerkvenjaku. Tam so se pred tremi leti pridružili projektu zavoda Zlata mreža Prostofer. Občina je kupila vozilo, brezplačne prevoze starejših, ki nimajo avtomobila ali pa ne vozijo več, nimajo sorodnikov, ki bi jih lahko peljali po opravkih, poleg tega so njihovi mesečni dohodki skromni, zato si plačanega prevoza niti ne morejo privoščiti, pa opravlja osem prostovoljcev iz domačega društva upokojencev.

Za razliko od lenarških so cerkvenjaški prostovoljci kar polno angažirani.

»Odločitev za vzpostavitev te storitve je bila več kot očitno prava, zlasti v zadnjem času je vse več potreb po prevozih za najrazličnejše storitve, najpogosteje vožnjo k zdravniku ali na terapije pa tudi v trgovino in banko,« je povedal Feliks Fekonja, predsednik DU Cerkvenjak.