Začaran gozd v Jurovskem Dolu je v drugi izvedbi dobil dve različno dolgi poti, več tematskih kotičkov in zaključni večer z živimi igralci. Po oceni Društva mladih Jurovski Dol ga je v sedmih dneh obiskalo od 5.000 do 6.000 ljudi iz celotne Slovenije in tudi sosednje Avstrije. Idejna vodja Nina Irgolič iz NG Moments ob tem poudarja, da so za doživetjem stali številni posamezniki, ki so svoje znanje, čas in ustvarjalnost povezali v skupno zgodbo. A izjemen odziv kaže, da lahko tudi v majhnem kraju z izvirno idejo in skupnimi močmi nastane velika zgodba, vredna globokega poklona.

Lani so družine med šestimi skrivnostnimi postajami iskale črke, sestavljale geslo in si na koncu prislužile sladko nagrado. Letos je Začaran gozd obiskovalcem ponudil dve poti: čarobno za najmlajše in pot za pogumne, namenjeno tistim, ki so si želeli več adrenalina. Krajša je merila približno 420 metrov, daljša okoli 650 metrov. Za številkami pa je bila najprej zamisel, ki jo je bilo treba narisati, izdelati in postaviti med drevesa.

»Največji izziv je bil idejo prenesti v resničnost in ustvariti zgodbo, ki bi obiskovalce zares popeljala v drug svet. Želela sem, da Začaran gozd ne bi bil zgolj sprehod med okrašenimi drevesi, ampak pravo doživetje, v katerem ima vsak kotiček svojo zgodbo,« pojasnjuje Nina Irgolič iz NG Moments.

Od domačih rekvizitov do obsežnejše postavitve

Ko smo o Začaranem gozdu poročali ob prvi izvedbi leta 2025, nam je Nina povedala, da se je ideja porodila ob čarovniških okraskih in rekvizitih, ki jih je imela doma. Z Društvom mladih Jurovski Dol so jih takrat povezali v šest postaj, med katerimi so bili pokopališče, pajki, čarovniška hiša in strašni cirkus.

Letošnja postavitev je bila obsežnejša. Zemljevid je obiskovalce med drugim vabil k Alici v čudežni deželi, v kraljestvo Srčne kraljice, vilinsko vas, k Zlatolaskinemu stolpu in v kraljestvo teme in deželo zombijev.

Nina je bila odgovorna predvsem za idejno zasnovo, načrtovanje posameznih kotičkov in izdelavo rekvizitov. Veliko časa je namenila skiciranju in ustvarjanju, pri izdelavi pa ji je pomagal tudi oče. Ožjo organizacijsko ekipo je sestavljalo približno 20 ljudi, pridružili pa so se jim še prostovoljci, prijatelji in drugi posamezniki. Posebno vlogo je imelo Društvo mladih Jurovski Dol.

»Njihova vloga ni bila zgolj organizacijska, ampak predvsem povezovalna. Združili so ljudi, koordinirali delo in poskrbeli, da so se številni posamezni prispevki povezali v celoto,« poudarja Nina.

Dve poti in drugačen zaključni večer

Med 24. in 29. oktobrom je bil gozd med 16. in 20. uro namenjen otrokom in družinam. V petek, 30. oktobra, so ga med 18. in 22. uro oživili igralci. Zaključni večer je bil precej bolj strašljiv in namenjen predvsem odraslim, zato so organizatorji staršem svetovali, naj presodijo, ali je takšno doživetje primerno za njihove otroke. Vstop je bil tako kot lani brezplačen.

Na vprašanje, kateri del je obiskovalce najbolj pritegnil, Nina ne izpostavi posameznega prizora. »Prav raznolikost je bila po mojem mnenju ena največjih prednosti letošnjega gozda,« pravi. Različni tematski svetovi so omogočali, da so obiskovalci izbrali doživetje glede na starost in želje.

Ob velikem odzivu tudi nekaj razočaranja

Že po prvih dneh so organizatorji opozorili na poškodovane rekvizite, uničene dekoracije in manjkajoče dele opreme. Obiskovalce so pozvali, naj predmetov ne odnašajo in spoštujejo prostovoljno delo, vloženo v pripravo dogodka.

Pod objavo so se oglasili tudi komentatorji, ki so obsodili uničevanje ter podprli ustvarjalce. Med drugim so opozorili na trud ekipe in dejstvo, da je bil obisk brezplačen. Na spoštljiv odnos do prostora pa je spominjal že zemljevid z napotki »Spoštuj gozd«, »Pusti le sledi« in »Vzemi le spomine«.

Kljub temu neprijetnemu delu izkušnje Nina letošnjo izvedbo povezuje predvsem z odzivi obiskovalcev. 

»Ko vidiš odzive obiskovalcev, njihovo navdušenje in otroke, ki z velikimi očmi raziskujejo gozd, dobiš občutek, da je bil ves trud poplačan,« pove.

Najbolj ji bo ostal v spominu trenutek, ko je videla, da je zamisel, ki se je sprva porajala samo v njeni glavi, postala resničnost. Ob tem uspeh pripisuje celotni ekipi: »Takšen projekt zahteva veliko več kot samo dobro idejo ali lepo izdelane rekvizite. Potrebni so ekipa, zaupanje, sodelovanje in pripravljenost, da vsak prispeva svoj del,« je zaključila Irgoličeva.