Med 6. in 13. aprilom so lenarški osnovnošolci gostili vrstnike Portugalce, Fince, Nemce in Slovake, ki so Slovenijo obiskali v okviru projekta Erasmus. Na zadnji dan izmenjave smo obiskali družino Hedl, pri kateri je teden dni preživela 17-letna Constança Silva, ki prihaja iz majhnega mesta Chaves na severu Portugalske. Zaupala nam je, kaj ji bo ostalo v najlepšem spominu, kaj jo je presenetilo in kakšne so razlike med šolskim sistemom na Portugalskem ter v Sloveniji.

Za Constanço se je izkušnja takoj začela zelo intenzivno, saj so z družino Hedl izkoristili prvi, prosti dan in se odpeljali na izlet na slovensko obalo. Mlada Portugalka pove, da ji bo prav ta dan ostal v najlepšem spominu. »Ker smo prispeli dan prej kot nekaterih drugi udeleženci te Erasmus izmenjave, smo prvi dan lahko prosto izkoristili za raziskovanje. Takoj sem imela možnost, da sem se z družino bolje spoznala in povezala. Najprej moram povedati ravno to, kako lepo me je sprejela moja gostujoča družina. Pričakali so me s simpatičnim darilom dobrodošlice, nato pa so se ves teden trudili, da bi mi v prostih urah predstavili čim več svojega življenja, domačega mesta, Slovenije nasploh, skočili pa smo celo čez mejo. Sama prihajam iz majhnega mesta Chaves na severu Portugalske, le nekaj kilometrov od meje s Španijo.

V Lenartu sem se takoj počutila kot doma – zaradi toplega sprejema družine in zaradi majhnosti mesta, ki me je spominjala na dom.

Me pa je presenetilo, kako preprosto sem se lahko tukaj sporazumevala. Tudi generacije srednjih let se nekako znajdejo, smo se lahko sporazumevali, četudi v polomljeni slovenščini. Na Portugalskem je znanje angleščine, sploh med starejšimi, slabše. Všeč mi je bilo tudi, kako se na ulicah vsi mimoidoči pozdravljajo in nasmihajo drug drugemu.«

Čeprav je bila v Sloveniji prvič, pa to ni bila tudi prva Erasmus izkušnja za Constanço. Pod okriljem tega projekta je obiskala že Italijo in Poljsko. Pove, da se je tudi v Italiji lažje sporazumevala, ker je jezik podoben portugalščini. Všeč ji je bila tudi hrana, ki prav tako spominja na portugalsko. Poljsko pa z lahko primerja s Slovenijo, češ, da sta si podobni po pokrajini z veliko zelenja. Pri tem izpostavi, da jo je Slovenija presenetila s svojo raznolikostjo – na majhnem območju je tukaj moč najti prostrana polja, gozdove, gore, morje itd.

Tako so lenarške družine pričakale goste.

»No, v tem tednu sem doživela veliko izjemnih stvari, velik teden je bil. Prispela sem zvečer, naslednje jutro pa smo šli z mojo novo družino na izlet na morje. V le treh urah smo prevozili celo državo! Ogledali smo si Piran in obalo, družinski sorodnik Roman pa mi je v Minoritskem samostanu sv. Frančiška razkazal še stvari, ki jih drugače nikoli ne bi videla.«

Poleg šolskega programa in dejavnosti so Lenartčani v okvirju uradnega programa izmenjave gostom razkazali Slovenske gorice, Ptuj, Ljubljano in Bled. Na kmetiji Kramberger so se naučili peči gibanico, obiskali so še ekološko kmetijo pri Fridi pri Sv. Ani, na Zavrhu pa jih je sprejel župan mag. Janez Kramberger.

Na šolskem dvorišču so v spomin na izmenjavo, ki sicer poteka pod geslom "Deluj zeleno, razmišljaj digitalno", posadili lipo.

Kako je doživljala minuli teden, povprašam še Lariso – Lenartčanko, pri kateri je Constança bivala. »Spoznala sem ogromno novih ljudi, v kratkem času smo se z nekaterimi zelo povezali. Raziskovanje Slovenije ni bilo novo samo zanje, tudi sama sem si ogledala veliko kotičkov, ki jih do zdaj nisem poznala. Prvič smo se sami sprehajali po Mariboru in Ljubljani. Komaj čakam, da oktobra obiščem Constanço na Portugalskem!« navdušeno razlaga Larisa.

Larisa (desno) in Constança (levo) sta v kratkem času postali dobri prijateljici.

Constanço vprašam, če lahko izpostavi kakšne razlike med šolskim sistemom v Sloveniji in na Portugalskem. Najprej se nasmeje, nato pa pojasni:

»Sploh nisem mogla verjeti, da pride učitelj zadnji v razred – da so vsi učenci točni in da vstanejo v pozdrav učitelju. Pri nas je obratno; najprej pride učitelj, učenci pa so redko točni.

Šolski objekti so tukaj veliko bolj moderni, primerljivi z našimi boljšimi privatnimi šolami. Sama stavba, notranjost, rečunalniki in tehnična oprema. Smešni so mi bili recimo copati, ker jih pri nas pač ne uporabljamo. Dobro opremljene so tehniška učilnica, učilnica za likovno vzgojo, kuhinja za gospodinjstvo itd. Tudi sicer je v vašem programu veliko več »praktičnih« predmetov. Prvič sem videla tudi pevsko tekmovanje – pri Sv. Trojici smo prisluhnili reviji pevskih zborov, ki me je navdušila.

Gostje so skozi pripravo domačih jedi lenartčanom predstavili svoje države.

Razlike so tudi v samem šolskem sistemu. Pri nas je obveznih kar dvanajst let šolanja, če sem prav razumela, je približno tako, kot da bi pri vas združil osnovno in srednjo šolo. Pri nas se na srednjo šolo ne vpisuješ, ker je del obveznega šolanja, si pa za zadnja tri leta izbereš neke vrste smer. Sama sem izbrala družbene študije - mešanico geografije, zgodovina, filozofija ... Nato bom šolanje nadaljevala še na univerzi, za kar pa bom morala narediti sprejemne izpite.«

Je Portugalska dobra država za mlade? Constança odgovarja:

»Naš šolski sistem je dober, mladi študirajo doma, se pa potem marsikdo zaposli v tujini. Odvisno je, kakšno službo si želiš opravljati.

Medicinske sestre recimo imajo dober študijski program ampak slabe plače. Verjetno nismo najboljša država za vse mlade, sama pa vseeno želim ostati tudi po študiju. Študirati želim pravo in se nato zaposliti kot sodnica. To je trenutno dobro delovno mesto.

Je pa Portugalska zagotovo dobra izbira za dopustniško destinacijo. Sploh vam, ker so naše cene v primerjavi z vašimi večinoma za pol manjše. Imamo veliko plaž, lepo morje, vedno imamo sonce. Tudi naša hrana je odlična! Ljudje so zelo zgovorni in prijazni.«

In srčni ljudje Portugalci zagotovo so, saj me Constança ob koncu pogovora že objame in povabi, naj kaj obiščem njo in Portugalsko. Čeprav se je družini že mudilo še na zadnji izlet čez mejo v Avstrijo, da bi Constança spoznala še Larisinega starejšega brata Benjamina, se je naš pogovor iz predvidenih 30 minut raztegnil skoraj na dvourni obisk. Ob obhodu se mi prijazna in zgovorna Portugalka v slovenščini zahvali za sodelovanje: »Ta intervju je zelo dober!«