Na posvetu ob 210 –  letnici rojstva pri Sveti Trojici izpostavili njegov znanstveni opus

V samostanski jedilnici pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je bil strokovni posvet o življenju in delu slovenskega duhovnika, jezikoslovca, prevajalca in gorečega slovanskega narodnjaka Oroslava Cafa. Referente, organizatorje in obiskovalce je najprej nagovoril in pozdravil pater Bernard Goličnik, ki je poudaril pomen spominjanja na preteklost in na zaslužne ljudi, ki so se z delom trajno zapisali v krajevno in nacionalno zgodovino. Pohvalil je trojiške organizatorje, da so se spomnili na zaslužnega rojaka Oroslava Cafa in mu namenili javno pozornost, katero si nedvomno zasluži. Tudi predsednik Kulturnega društva Ernest Golob Peter, ki je bilo poleg Zveze kulturnih društev Slovenske gorice, Knjižnice Lenart in Univerzitetne knjižnice Maribor organizator posveta, Drago Lipič je izpostavil nenehno skrb društva za ohranjanje javnega spomina na zaslužne rojake, med katerimi Cafu zagotovo pripada častno mesto.

Udeleženci posveta v samostanski jedilnici. Foto Marjan Toš

O njegovem življenju je spregovoril zgodovinar dr. Marjan Toš, o znanstveno strokovnem in javno kulturnem delovanju v Framu dr. Vlasta Stavbar, o pomenu Cafovega raziskovalnega dela za slovensko jezikoslovje pa Marija Šauperl. Referenti so si bili enotni, da ima Caf velikanske zasluge za slovensko jezikoslovje in da ga zgodovina zasluženo uvršča ob sam bok dr. Francu Miklošiču, Božidarju Raiču, Stanku Vrazu, Jožefu Muršcu, Davorinu Trstenjaku, dr. Matiji Prelogu, dr. Lovro Vogrin in drugim. Vsi so bili hkrati tudi pomembni za krepitev slovenske narodne zavesti. Poleg tega je bil Caf tudi izjemno goreč vseslovanski narodnjak in odličen prevajalec iz slovanskih jezikov, ki jih je vse obvladal. Poznal je tudi sanskrt, staro grščino in latinščino. Leta 1848 je bil podpornik deklaracije za zedinjeno Slovenijo.

Oroslav Caf (1814-1874) se je rodil v Zgornji Verjanah pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer je kot nadarjen kmečki sin obiskoval ljudsko šolo. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru v letih 1826-1831. Po končanem študiju teologije na graški univerzi ga je zaradi izvrstnega znanja teologije Anton Martin Slomšek poklical v Maribor, kjer je bil profesor pastoralke na mariborskem bogoslovju in podravnatelj semenišča. Zbiral je material za slovenski slovar in slovnico. Slovar je bil v glavnem končan do leta 1846, vendar ni nikoli izšel. Jezikoslovec Oroslav Caf je že v ljudski šoli pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah pokazal zanimanje za slovenski jezik. Po študiju teologije in med službovanjem se zlasti kot župnik v Framu pod Pohorjem osredotočil na jezikoslovje, predvsem na poznavanje slovanskih jezikov. Bil je Miklošičev in Slomškov sodobnik, a za razliko od njiju, najraje daleč vstran od javnosti in zunanjega blišča. Po naravi je bil bolj tih in občutljiv človek, kar ga je privedlo tudi do tragičnega konca, ko si je na Ptuju zaradi umskih motenj sam vzel življenje. Pokopan je na Ptuju. Po Cafovi smrti so se njegovi spisi večinoma izgubili ali uničili. Ostanke zapuščine hranijo danes Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Slovenska Matica in Univerzitetna knjižnica Maribor. Sadovi njegovega truda, požrtvovalnega študija, zbiranja gradiva, proučevanja in pisanja so bili za časa njegovega življenja tako rekoč neznani. Bogato znanje ni bilo nagrajeno s širšim vrednotenjem, saj v javnost ni prodiral in se je v glavnem izogibal. Njegovo gradivo je kasneje uporabil slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik.

Ob letošnjih obletnicah je Občina Sveta Trojica poskrbela za obnovo spominske plošče na rojstni hiši v Zg. Verjanah, ki je bila odkrita pred pol stoletja ob stoletnici njegove smrti leta 1974. Z odkritjem plošče je slovenska literarna zgodovina in slovenistika tudi uradno in dokončno uvrstila Cafa med zaslužne slovenske jezikoslovce in mu priznala veljavo, ki je bila lep čas močno prezrta. Organizatorji bodo vse tri referate izdali v priložnostni knjižni obliki, ki bo na voljo v javnih knjižnicah.