Smo v času praznikov, globoko smo zakorakali v tako imenovani veseli december. To, kar je za mnoge čas veselja in bližine, lahko za žrtve nasilja predstavlja ravno nasprotno. V želji, da bi o tej temi ozaveščali, hkrati pa spodbudili tiste, ki so v na videz nerešljivih situacijah, da poiščejo pomoč, smo o tematiki spregovorili z vodjo Svetovalnice za žrtve nasilja in zlorab Maribor Leo Perko Čuš.

Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor je socialnovarstveni program, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Maribor. Obstaja že skoraj 15 let, v Lenartu pa so fizično prisotni od  leta 2016.  Namenjen je žrtvam nasilja v družini oz. vsem osebam z izkušnjo nasilja v družini. Prav tako je na voljo osebam po odhodu iz programov varne namestitve (varne hiše, materinski domovi, krizni centri za žrtve nasilja v družini).  

Nanje se obračajo žrtve nasilja in zlorab, ki so ali še vedno doživljajo različne oblike nasilja (psihično, fizično, spolno, ekonomsko) v družinskih, partnerskih in sorodstvenih odnosih ter niso (več) vključene v namestitvene programe. Nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja in zlorab v družini pri prepoznavanju njihovih težav in potreb, iskanju možnih rešitev in pri spreminjanju lastne življenjske situacije.

Še vedno so največkrat žrtve nasilja ženske

»Nasilje v družini je vseprisoten pojav v družbi, kar pomeni, da se pojavlja v vseh okoljih – v mestnem in na podeželju, v vseh starostnih skupinah in družbenih slojih. Še zmeraj je mnogo več žrtev nasilja v družini ženskega spola (po statistikah več kot 90 odstotkov), a to ne pomeni, da moški niso žrtve nasilja, slednji se prav tako vključujejo v naš program. Tudi izobrazbena struktura pri nasilju v družini ne igra vloge – med žrtvami nasilja v družini se tako znajdejo vse od tistih z osnovnošolsko izobrazbo pa do tistih z doktoratom,« pojasni vodja Svetovalnice.

Mesto nudi večjo anonimnost od podeželja

Na podeželju in v manjših krajih, kjer se med seboj bolj poznajo, se včasih žrtve za prijavo nasilja težje odločijo, saj jih še zmeraj na nekem nivoju skrbi, kaj si bodo mislili drugi. V mestu se ljudje pogosto manj ali sploh ne poznajo. Ni pa zmeraj tako in ni treba, da je. O nasilju v družini se govori zmeraj več, tudi toleranca do nasilja v družbi se niža. Nasilje v družini je družbeni in ne samo individualni problem, zato bi bilo nujno, da nasilje v družini prijavimo, kadar zanj izvemo, še posebej kadar so vpleteni mladoletni otroci.

Vloga okolice je izjemnega pomena

»Za odhod iz nasilnega odnosa se žrtve običajno odločajo dlje časa, zanje je to proces. Ključno je, da se najprej sploh začnejo zavedati, da je to, kar se jim dogaja, nasilje, da ni potrebno, da živijo v takšnem odnosu, in da obstajajo rešitve. Pogosto je povezano z lastnimi prepričanji in vrednotami (o vlogi ženske in moškega, o razpadu družinske skupnosti itd.) ter samopodobo. Poleg tega je zelo veliko odvisno tudi od njihove socialne mreže – ali je ta podporna ali ne, ali ji rečejo »zdrži še malo« ali »tako pač je, včasih je treba potrpeti« ipd. – ter od finančne situacije, saj se pogosto sprašujejo ali bodo lahko preživele tudi v finančnem smislu. Zelo pogosto pa se dogaja, da se, ko začne žrtev govoriti o tem, da bi želela prekiniti odnos, grožnje in ustrahovanja povečajo (še posebej povezane s tem, da ji bo povzročitelj nasilja »vzel otroke«). Vsekakor je lažje, če je okolica podporna, ni pa to pogoj.«

Krivda ni nikoli na strani žrtve

»Pomembno je delo na zavedanju, da je za nasilje zmeraj odgovoren tisti, ki ga povzroča in nikakor ne žrtev nasilja, kot imajo pogosto občutek (»če jaz ne bi tega in tega rekla, me on potem ne bi udaril« ipd.). Tako da velik del psihosocialne pomoči pogosto obsega tudi razbremenjevanje krivde, pridobivanje večjega občutka lastne vrednosti. Prav tako iščemo načine, kako v prihodnje hitreje prepoznavati zgodnje znake nasilja in v skladu z njimi tudi ravnati. Vsekakor pa ni splošnega pravila, saj je vsak primer in vsaka oseba edinstvena.«

Ključ je ozaveščenost

»Ključno je, da oseba, ki doživlja nasilje, poišče pomoč – znotraj javnih institucij/programov ali nevladnih organizacij. Prijava nasilja, izstop iz nasilnega odnosa in zaščita vseh vpletenih so nujni. V širšem smislu pa je izrednega pomena ozaveščanje javnosti o pojavu nasilja v družini, ozaveščanje o možnih oblikah pomoči, saj lahko na tak način postopoma nižamo toleranco do nasilja v družbi.«

»Bolj kot so ljudje o tej tematiki ozaveščeni, manjša je verjetnost, da bodo pogledali stran, ko bodo priča nasilju ali bodo zanj izvedeli.«

Kje se nahajajo?

Svetovalnica ima sedež v Mariboru, na Slovenski ulici 8, kjer so na voljo vsak delovni dan, dva dneva v tednu tudi v popoldanskem času. V Lenartu pa so na voljo ob ponedeljkih (izjemoma po dogovoru tudi kateri drug dan) v enem izmed prostorov Centra za socialno delo Maribor – Enota Lenart. Zaradi narave dela se praviloma za termine dogovarjajo vnaprej, tako da se nanje lahko obrnete prek telefonskih številk: 02 228 49 94, 041 762 333 (Lenart), 041 489 529, 041 735 135  ali elektronskega naslova: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Logotip Svetovalnice.